Rupel ne namerava oditi

Dimitrij Rupel odhaja z mesta svetovalca za zunanje zadeve v kabinetu predsednika vlade, so potrdili v kabinetu. Prekinitev sodelovanja naj bi bila sporazumna, odšel pa naj bi na zunanje ministrstvo. Kot so povedali v kabinetu predsednika vlade, se Rupel in Borut Pahor "razhajata sporazumno", Rupel pa naj bi odšel na ministrstvo za zunanje zadeve.

Dimitrij Rupel pa je zanikal, da bi odstopil s položaja posebnega odposlanca premierja. To je v Ruplovem imenu sporočil Bojan Brezigar, nekdanji vodja službe za odnose z javnostjo na MZZ. Rupel mu je povedal, da so pogovori med Pahorjem in njim o njegovi prihodnosti v kabinetu premierja še v teku.

Bo Rupel premeščen na MZZ?

V Ministrstvu za zunanje zadeve so pojasnili, da je Ruplov delodajalec Republika Slovenija, zato se v primeru dogovora med predstojniki državnih organov lahko na podlagi aneksa k pogodbi o zaposlitvi Rupel razporedi v kateri koli državni organ. Pred odhodom v kabinet predsednika vlade je bil razporejen na delovno mesto veleposlanik v Direktoratu za evropske zadeve in politično bilateralo na ministrstvu za zunanje zadeve.

V kolikor bo prišlo do sklenitve aneksa k pogodbi o zaposlitvi med KPV in MZZ, bo Rupel opravljal naloge na delovnem mestu, ki ustreza njegovemu diplomatskemu nazivu, ki ga je dobil pred premestitvijo v KPV, in sicer: delovno mesto 1. kariernega razreda: veleposlanik, še pojasnjujejo na MZZ.

Žbogar: Vrača se v rang veleposlanika

"Gospod Rupel ima mirovanje na zunanjem ministrstvu in se lahko kadarkoli vrne k nam. Kot razumem, je bila danes sprejeta odločitev, da zapušča kabinet predsednika vlade in se s tem seveda vrača v zunanje ministrstvo," je povedal vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar.

Minister je k temu dodal, da sam danes še ni bil v stiku z nekdanjim ministrom Ruplom in da tudi ministrstvo še ni vzpostavilo stika z njim, da bi ugotovili, kdaj se vrača.

Kaj bi počel, še ni jasno, je pa Žbogar dejal, da "bi ga vsekakor lahko koristno uporabili z izkušnjami, ki jih ima, in mu bomo pač določili neke naloge. Vrača se v rang veleposlanika in v tem rangu bo prevzel neke odgovornosti oziroma neke naloge," je sklenil minister Žbogar.

Kresal: O Ruplovem odstopu me je obvestil Pahor

Notranja ministrica Katarina Kresal je v izjavi za medije povedala, da ji je predsednik vlade Borut Pahor zjutraj povedal, da je Dimitrij Rupel zapustil položaj posebnega odposlanca predsednika vlade. Dejala je, da je s takšno odločitvijo zadovoljna, saj je "točno taka, kot bi jo sprejela tudi sama". Kakšna bo Ruplova nadaljnja pot, Kresalova ne ve, o tem pa tudi ni govorila s predsednikom vlade. "Počakajmo, da bomo videli, kaj se bo zgodilo," je dejala in dodala, da se sicer s tem, kaj bo delal Rupel, ne ukvarja.

Zver: Ruplova metla in služba ne smeta postati glavni točki slovenske politike

V SDS za zdaj še ne komentirajo neuradnega odhoda Dimitrija Rupla iz kabineta premierja, češ da je to stvar Pahorja in Rupla. Po besedah podpredsednika SDS Milana Zvera "Ruplova metla in služba" ne smeta postati glavni točki slovenske politike v prihodnjih dneh in mesecih.

Prav tako je vodja poslanske skupine SDS Matjaž Tanko dejal, da imajo vlada in ministrstva „bistveno pomembnejše stvari – odgovornost za nadaljnji razvoj države, kot da se ukvarjajo s tem, na kakšen papir je kdo kakšen dopis napisal“.

Golobič: Razlog za vrnitev Rupla na MZZ je ideja, da je politika nad vsem

Mentaliteta, da je politika nad vsem, je temeljno nestrinjanje med Pahorjem in Ruplom, je informacije o odhodu Rupla na MZZ komentiral predsednik Zares Gregor Golobič. Pahor je po njegovem mnenju z zamenjavo Rupla ravnal „pravočasno“ in „pametno“. Nedavno Ruplovo pismo notranji ministrici Katarini Kresal, v katerem je ta zahteval ustavitev policijskega postopka zoper njega, pa je nedvomno nekaj, "pred čimer si ni bilo mogoče zatiskati oči", pravi Golobič.

Golobič še meni, da mu mesta uslužbenca na zunanjem ministrstvu, ki ga je nastopil takoj po prenehanju funkcije ministra, nihče ne more oporekati.

Predsednik SLS Bojan Šrot je povedal, da novico o odstopu Dimitrija Rupla s položaja posebnega odposlanca premierja sliši prvič. Odstop, če se je res zgodil, ga je presenetil. Kot je še povedal, so imeli zunaj koalicije namreč občutek, da so se nasprotovanja v koaliciji, naperjena proti Ruplu, umirila oziroma da so se z njim sprijaznili.

Jelinčič: Skrajni čas!

Po prepričanju Zmaga Jelinčiča je bil za Ruplov odstop skrajni čas. "Čeprav bi bilo bolj smiselno in nekako bolj higienično – še posebej bi ljudje lepše sprejeli – če bi ga odslovil premier sam, " je še povedal.

Predsednik SNS je še prepričan, da Rupel na ministrstvu za zunanje zadeve "nima več kaj početi. Kar je naredil, je naredil. Naredil pa je dosti slabega za Slovenijo, zato mislim, da se lahko to njegovo delo enkrat že konča", je dejal.

Erjavec: Rupel ravnal pravno neustrezno

V stranki DeSUS podpiramo odhod Dimitrija Rupla s položaja posebnega odposlanca predsednika vlade, saj smo bili že ves čas zelo kritični do tega, da je bil v kabinetu premierja, je dejal predsednik stranke Karl Erjavec. Ruplovo nedavno pismo Kresalovi je ocenil kot "pravno neustrezno ravnanje".

"V pravni državi si nihče ne more privoščiti, da ministrici za notranje zadeve naroča, naj ustavi postopke," je še pojasnil Erjavec. "Postopki morajo biti izpeljani v skladu s predpisi, saj to zahteva načelo enakosti pred zakonom."

Rupla je Pahor imenoval za posebnega odposlanca

Kot je znano, je Dimitrija Rupla za posebnega odposlanca imenoval premier Borut Pahor, kar je v koaliciji sprožilo burne odzive, vse politične stranke, razen SDS, so bile proti. Rupel naj bi bil sprva posebni odposlanec za zunanje zadeve, vendar ker ta funkcija pri nas ni zakonsko določena, je bil zato uradno sekretar v kabinetu predsednika vlade, kjer je premierju svetoval o zunanjih zadevah.

Rupel, dolgoletni zunanji minister, je po ministrovanju kandidiral za veleposlanika na Dunaju, vendar se je zapletlo, saj naj po novem zakonu o zunanjih zadevah ne bi izpolnjeval vseh pogojev. Ker je bil minister (funkcionar), mu niso bila šteta leta zaposlitve na MZZ. Predsednik republike, ki mora veleposlanike RS potrditi, ko mu jih vlada predlaga, pa tega ni storil, saj Ruplu, kot je povedal, ne zaupa. Rupel je zaradi neimenovanja skupaj z Matjažem Šinkovcem pripravljal tožbo proti državi, vendar je po imenovanju v kabinetu predsednika vlade ni vložil.

Rupel je po Pahorjevih besedah zasedel položaj visokega uradnika, kakršnih je v državi še nekaj deset tisoč. Ti niso politični funkcionarji, "so pa pripravljeni delati za interese te države, ne te vlade, temveč države", je poudaril. Čeprav razume nezadovoljstvo ljudi nad njegovo odločitvijo, svojega stališča ne bo spremenil. Premier je še povedal, da je za slehernega predsednika vlade velika priložnost, da je človek, ki je bil med drugim večkrat zunanji minister, pripravljen biti svetovalec v njegovem kabinetu. Rupel je bil izbran prav zaradi svojih izkušenj, izpolnjuje pa tudi vse pravne pogoje.

Afere ali načrtni medijski linči?

V zadnjih dneh je javnost razburkala vest, da naj bi Rupel ministrici za notranje zadeve Katarini Kresal poslal pismo, v katerem ji je pisal, naj zaustavi preiskavo zoper njegovo ženo Marjetice Rupel. Policijska uprava Ljubljana je na zahtevo vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Janka Gorška namreč znova odprla preiskavo v primeru Marjetica Rupel. Soprogo nekdanjega zunanjega ministra so "ujeli", ko se je s službenim avtomobilom ministrstva in državnim šoferjem odpravila po nakupih. Rupel je sicer v petek v sporočilu za javnost preiskavo označil kot nesmiselno in sovražen napad nanj ter kot politični obračun.

V pismu naj bi Rupel ministrico Kresalovo obtožil političnega obračunavanja z njim. Pri tem je bilo sporno, da pisma ni poslal kot državljan Dimitrij Rupel, temveč kot posebni odposlanec predsednika vlade. V kabinetu predsednika vlade pa so povedali, da je premier v zvezi s pismom Rupla zaprosil, da z dopisa umakne uradno glavo posebnega odposlanca, s čimer je Rupel soglašal. Povedali so še, da se premier ne strinja z ravnanjem Rupla, da je na dopisu uporabil omenjeno glavo.