Rupel za dobre sosedske odnose

Odbor DZ za zunanjo politiko (OZP) se je danes seznanil s poročilom o stanju v EU in položaju Slovenije v povezavi v letu 2006 ter s predlogom deklaracije o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah EU v obdobju januar 2007-junij 2008, ki ju bo DZ predvidoma sprejemal na marčevskem zasedanju. Pri tem je sprejel dopolnilo, v katerem predlaga, naj se v deklaracijo zapiše, da si bo Ljubljana prizadevala za ustanovitev Sredozemske univerze s sedežem v Sloveniji.

Najpomembnejša prednostna naloga Slovenije v tem letu bo intenzivno nadaljevanje priprav na predsedovanje EU, tako da bo Slovenija 1. januarja 2008 v celoti pripravljena na vse razsežnosti te naloge, je na seji dejal zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je poslancem predstavil vsebino obeh dokumentov. Priprave bodo potekale tudi v širšem mednarodnem kontekstu, Slovenija pa bo še naprej tesno sodelovala z Nemčijo in Portugalsko v okviru tria EU ter s prihodnjo predsedujočo trojko, Francijo, Češko in Švedsko.

Glede pripravljenosti vlade in ministrov na prevzem predsedovanja je Rupel na vprašanje Jožefa Školča (LDS) dejal: "Imam vse razloge, da zaupam svojim kolegom in ministrski ekipi." Ta je po njegovi oceni najboljša in uživa zaupanje tudi v DZ. Školč je ministra v razpravi sicer spomnil na odstop kmetijske ministrice Marije Lukačič ter na njegove nedavne "zgrešene ocene" o tem, da so razmere v tem resorju dobre. Po ministrovem odgovoru pa je Školč sprejel ministrovo "alanfordovsko stališče", da imamo v Sloveniji najboljšo vlado, ter izrazil pričakovanje, da bo temu tako, dokler bo Rupel njen član.

Težave pri ratifikaciji evropske ustavne pogodbe?

Slovenija se bo zavzemala za nadaljevanje procesa ratifikacije evropske ustavne pogodbe, treba pa je računati tudi na težave, je v predstavitvi deklaracije nadalje poudaril Rupel. "Želim si, da bi bila Nemčija uspešna pri reševanju tega vozla," je dejal šef diplomacije, ki pa se boji, da se bo to vprašanje zavleklo tudi v obdobje prihodnjih predsedstev. "Precejšnja obremenitev" bo na Portugalski in morda tudi na Sloveniji, to vprašanje pa se utegne nadaljevati tudi v čas francoskega predsedovanja, je menil.

Predsednik odbora Jožef Jerovšek (SDS) je pozdravil "ohlapno" rešitev glede ustavne pogodbe v deklaraciji. Kljub velikim prizadevanjem Nemčije je namreč očitno, da se bo ta tematika vlekla tudi v čas slovenskega predsedovanja. EU se bo morala usmeriti v pripravo "skrčenega" dokumenta, je ocenil Jerovšek in pozval, da "EU začne čimprej razmišljati v tej smeri".

Za napredek pogjanj s Hrvaško in Turčijo

Za Slovenijo kot zagovornico nadaljnje širitve EU je zelo pomembno vprašanje, ali bo EU uspela pripraviti pravila za nadaljnjo širitev. Brez njih namreč ne bo širitve s Hrvaško, je opozoril Rupel, ki je poudaril, da si bo Slovenija v prihodnjem poldrugem letu prizadevala za napredek pogajanj s Hrvaško in Turčijo, bilo pa bi "koristno in lepo", ko bi nam uspelo čimprej določiti datum za začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo. Glede Hrvaške je izrazil pričakovanje, da bo sosednja država čimprej in v celoti prevzela evropski pravni red in evropske standarde. Slovenija po besedah Rupla pričakuje, da bo Hrvaška povečala prizadevanja za vstop v EU, pri čemer izpostavlja željo po dobrososedskih odnosih.

Ključno vprašanje tudi Zahodni Balkan

Na področju zunanjih odnosov je eno ključnih vprašanj Zahodni Balkan in določitev statusa Kosova ter razvoj razmer v Srbiji in odnos med EU in Srbijo, je dejal Rupel. Pri tem je vnovič odgovarjal na vprašanja Školča glede svojih nedavnih izjav o nadaljevanju pogajanj EU s Srbijo o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. "Nobenega nasprotja ni med stališči vlade in mojimi izjavami," je zagotovil Rupel. Stališča vlade pa so zelo podobna stališčem večine vlad v EU in identična stališčem komisarja za širitev Ollija Rehna, je dejal. "Izjave za European Voice podpišem tudi danes in so v skladu s tem, kakšno stališče zagovarja EU," je zatrdil minister Rupel.

Odbor za zunanjo politiko je danes sprejel tudi več predlogov za ratifikacijo mednarodnih pogodb in sporazumov, med drugim zakon o ratifikaciji pruemske pogodbe o poglobitvi čezmejnega policijskega sodelovanja ter pobudo za sklenitev pogodbe med Slovenijo in Italijo o čezmejnem policijskem sodelovanju.