Slovenija

Rupel v skrbeh

Krapina/Ljubljana, 29. 09. 2006 14.55 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Zunanji minister je zaskrbljen, ker se mešana komisija za vodno gospodarstvo ni dogovorila o začetku obnove nasipov na levem bregu Mure.

Rupel od hrvaške kolegice pričakuje pojasnila
Rupel od hrvaške kolegice pričakuje pojasnila FOTO: Dare Čekeliš

Zunanji minister Dimitrij Rupel je izrazil zaskrbljenost, potem ko se slovensko-hrvaška komisija za vodno gospodarstvo danes v Stubičkih toplicah ni uspela dogovoriti o začetku obnove nasipov na levem bregu Mure. Po telefonu se je danes pogovarjal s hrvaško zunanjo ministrico Kolindo Grabar-Kitarović, od katere pričakuje pojasnilo.

Grabar-Kitarovićeva je Ruplu dejala, da se bo še enkrat pozanimala pri pristojnemu hrvaškemu ministru. "Bomo videli, če se bodo dela jutri nadaljevala," je povedal Rupel in menil, da je glavno vprašanje, ali se bodo ti nasipi popravljali. 

Mešana komisija brez dogovora

Dela na Hotizi
Dela na Hotizi FOTO: POP TV

Slovensko-hrvaška komisija za vodno gospodarstvo se na srečanju v Stubičkih toplicah ni uspela dogovoriti o začetku obnovitvenih del na levem bregu Mure.

Pred tednom dni se je iztekel rok, do katerega bi moral Vodoprivredni projektni biro Zagreb slovenskemu in hrvaškemu investitorju obnove oziroma gradnje nasipa na levem bregu Mure predati novelacijo projektne rešitve na osnovi slovenskega usklajenega predloga. Ta novelirana rešitev je osnova za operativni dogovor o delitvi del sanacije nasipa. Omenjeni projektni biro je novelacijo projektne rešitve dostavil v sredo, slovenska vlada pa je potem na četrtkovi seji oblikovala predlog izhodišč za današnje srečanje v Stubičkih toplicah.

Celotna obnova nasipov med krajema Kot in Hotiza ter med Petišovci in Benico - obnovitvena odseka sta dolga okoli dva do tri kilometra - naj bi veljala okrog 500 milijonov tolarjev.

Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Marko Starman je po seji povedal, da je osnovno izhodišče sporazuma s Hrvaško, da se na območju obnove nasipov ne izdajajo nobeni oblastni akti in da ne pride do razlastitve ali prenosa lastništva na katerokoli stran. Hrvaška stran, tako Starman, pa vztraja, da bi morali gradbeno dovoljenje izdati oni in da bi morali lastniško pravico na zemljiščih v okolici nasipov prenesti na Hrvaško. Kot je še poudaril, bi v tem primeru v celoti odstopili od tega, kar so se že dogovorili.

Na vprašanje, kdaj naj bi potem stekla obnovitvena dela na levem bregu Mure, je Starman odgovoril, da je zadeva takoj rešljiva, če ne bo oblastnih aktov s hrvaške strani. Poudaril je tudi, da Slovenija sosednji državi ni postavila nobenih novih pogojev, saj je bilo vprašanje razlastitve in prenosa lastništva odprto že med tehničnimi pogovori.

Grafika spornega območja
Grafika spornega območja FOTO: POP TV

Državni sekretar za vodno gospodarstvo na hrvaškem kmetijskem ministrstvu Zdravko Krmek je to zanikal. Trdi namreč, da je slovenska stran postavila nov pogoj, ki se nanaša na izgradnjo nasipov, s tem pa morajo sedaj seznaniti resorno ministrstvo in hrvaško vlado. Po njegovih besedah so vprašanje lastništva na omenjenem območju želeli uveljaviti v okviru slovenskih in hrvaških katastrskih občin, slovenska stran pa želi, da se ta pravica zdaj omeji. Dodal je, da se bo Hrvaška na nov slovenski predlog hitro odzvala.

Krmek je tudi povedal, da je slovenska stran podpisala zapisnik s četrtkove seje podkomisije, v katerem je zapisano, da se bodo pri izgradnji nasipov spoštovale lastniške pravice.

SORODNI ČLANKI

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.