Ambiciozna širitev Evropske unije ni mogoča le v okviru sedanjega pogajalskega procesa, temveč zahteva jasno evropsko perspektivo za države JV Evrope, je na razpravi o prihodnosti EU v Lyonu poudaril slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Širitev je po ministrovem mnenju predvsem pomembno geopolitično in strateško vprašanje. Kot je pokazala že kriza na Balkanu, v Evropi ni mogoče vzpostaviti prostora svobode, pravičnosti in miru, če te tri vrednote niso uveljavljene na celotnem območju Evrope, ki presega sedanje meje EU, je dejal minister.
Rupel, ki je na razpravi v Lyonu sodeloval na povabilo francoskega ministra za evropske zadeve Pierra Moscovicija, se je dotaknil tudi posledic septembrskih terorističnih napadov v ZDA. Ti so, je dejal minister, uniji postavili nove izzive - EU mora postati eden ključnih svetovnih dejavnikov: njena politična in obrambno-varnostna teža mora dohiteti njeno gospodarsko moč. Obenem po terorističnih napadih novo dimenzijo pridobiva širitev, saj je še bolj v ospredju potreba po hitri izgradnji notranje varne in navzven enotne in močne Evrope. Kot je dodal, aktualnost boja proti terorizmu v Sloveniji razumemo kot utrjevanje demokratične demokracije in obrambo osnovnih demokratičnih vrednot, ki jih delimo s članicami EU.
Glavnino svojega nagovora v Lyonu je Rupel sicer posvetil vprašanjem, ki jih porajajo prihajajoče nadaljnje institucionalne spremembe v EU. Za Slovenijo bi bila po ministrovi oceni priporočljiva in sprejemljiva EU, "ki bo dovolila nemoteno življenje in omogočila razvoj slovenskega naroda kot naroda". Pojem federacije Slovencev ne bi smel motiti, če bi šlo za federacijo nacionalnih držav, ki ohranjajo pristojnosti na področjih, kot so jezik, kultura, izobraževanje, umetnost itn. Po besedah ministra Rupla nacionalna (medvladna) obravnava sama po sebi ne zagotavlja varovanja interesov vseh članic, ampak lahko pomeni prevlado nekaterih, denimo večjih, članic nad drugimi. Enako supranacionalni (komunitarni) način odločanja ne pomeni nujnega zapostavljanja interesov (manjših) članic. Nasprotno, supranacionalna obravnava lahko pomeni tudi nepristranost in boljše možnosti za majhne države, je bil prepričan.
Glede stališč Slovenije do močnega Evropskega sveta in močne Evropske komisije, je Rupel dejal, da močna Evropska komisija, v kateri bi Slovenija imela komisarja, po eni strani povečuje enakopravnost članic, vendar medvladni Svet - v kolikor ne bi "potonil" v Evropskem parlamentu - omogoča bolj neposredno uveljavljanje nacionalnih interesov. Za zagotovitev temeljne enakopravnosti v prihodnji EU se zdi po Ruplovi oceni pomembna ustanovitev drugega doma Evropskega parlamenta, v katerem bi bile države članice predstavljene na enakopraven način. Vse to so vprašanja, ki jih bo obravnavala t.i. konvencija, ki bo pripravila podlago za naslednjo medvladno konferenco o institucionalni prenovi EU v letu 2004. Da bi bile lahko razprave v njej zares reprezentativne in da bi prinesle prave rešitve, bi morale v njej enakopravno sodelovati tudi kandidatke za članstvo, saj gre za prihodnost, ki zadeva tudi njih, je poudaril minister.
Vse te spremembe pa bodo le še povečale potrebo po upravljanju s posebnostmi (diversity management), ker bo teh v razširjeni uniji še več, zlasti pa bo potrebno skrbeti za uravnoteženje med interesi majhnih in velikih držav ter starejših in novih članic. Minister je tudi poudaril, da je širitev, s katero bo zaokrožen Evropski kontinent, neobhodna, zato je potreben ambiciozen širitveni proces. To po Ruplovih besedah najprej pomeni jasne časovne perspektive širitve za sedanje kandidatke, pri čemer so zelo pomembni ciljni datumi, brez katerih je nemogoče doseči zadostno raven motivacije, brez njih pa tudi ni mogoče nadzirati izpolnjevanja vseh priprav na članstvo. Vsako prestavljanje ciljnega datuma bi lahko ogrozilo verodostojnost notranjih priprav na pridružitev EU kakor tudi podobo EU kot verodostojnega partnerja, je menil minister.
Slovenski zunanji minister je napovedal, da bo v Sloveniji zaključku pogajanj sledil referendum o vstopu v EU. Za uspeh referenduma je neobhodno potrebno, da bodo državljani imeli občutek, da je pogajalski rezultat uravnotežen, je poudaril. Slovenija je doslej morala popustiti svoje izhodišče na nekaterih, za javnost še posebej občutljivih področjih. Zlasti je to popolna uveljavitev prostega pretoka kapitala in možnosti nakupa nepremičnin za vse državljane EU takoj po vstopu v povezavo, za nekatere pa že prej.
Francoski minister za evropske zadeve Moscovici je podobno kot minister Rupel menil, da se prihodnje meje EU ne smejo ustaviti na sedanjih kandidatkah, temveč je potrebno v integracijo vključiti tudi Turčijo in države JV Evrope. Moscovici je posebej poudaril, da religiozni kriterij ne sme biti razlog za diskriminacijo pri vključevanju določene države v EU. Ob tem je dodal, da bi kazalo v evropski trg vključiti Rusijo, izpostavil pa je tudi pomen t.i. barcelonskega procesa - gre za sodelovanje sredozemskih članic EU in držav severne Afrike.
Razprava v Lyonu, katere teme so bile identiteta in evropske vrednote, vprašanje potrebnih pristojnosti EU ter cilji EU, sodi v sklop regionalnih debat o prihodnosti povezave, ki potekajo po vsej Franciji. Na omenjeni regionalni razpravi je kot država kandidatka sodelovala Slovenija, medtem ko se bodo druge kandidatke predstavile po ostalih francoskih regijah. Na razpravi so poleg ministrov Moscovicija in Rupla sodelovali še evropski komisar za trgovino Pascal Lamy, nekdanji minister in župan Grignana Bruno Durieux, državni sekretar na nizozemskem zunanjem ministrstvu Dick Benschop in francoski minister, odgovoren za odnose s parlamentom, Jean-Jacques Queyranne.
