'Rupel upravičen do veleposlaniškega stolčka'

Na zunanjem ministrstvu so se danes le odzvali na poročanje nekaterih medijev o pomislekih, ali zunanji minister Dimitrij Rupel zaradi spremenjenega zakona o zunanjih zadevah izpolnjuje pogoje za položaj veleposlanika. Kot so poudarili, navedbe, da Rupel ne izpolnjuje pogojev, temeljijo na netočnih oziroma nepopolnih informacijah.

Vlada Janeza Janše naj bi na torkovi zadnji seji, na kateri je še zadnjič odločala s polnimi pooblastili, imenovala Rupla za novega slovenskega veleposlanika v Avstriji. Rupel naj bi se kot zunanji minister predlagal kar sam. V javnosti pa so se pojavila ugibanja, ali lahko Rupel, ki je kot zunanji minister funkcionar, po spremenjenem Zakonu o zunanjih zadevah sploh lahko zasede veleposlaniški stolček.

Po novem zakonu je namreč pogoj za zasedbo veleposlaniškega mesta to, da je kandidat diplomat, ki je na zunanjem ministrstvu zaposlen najmanj sedem let. Zakon tudi določa, da je diplomat javni uslužbenec, ki v delovnem razmerju z ministrstvom za zunanje zadeve za nedoločen čas opravlja javne naloge na področju zunanjih zadev. Funkcionar pa seveda ni javni uslužbenec, menijo nekateri pravniki.

Na spletni strani zunanjega ministrstva so v zvezi z omenjenimi navedbami zapisali, da je bil minister Rupel z odločbo vlade 16. oktobra 1997 imenovan za državnega podsekretarja in za nedoločen čas zaposlen na ministrstvu za zunanje zadeve. Iz Ruplove delovne knjižice pa je po navedbah ministrstva razvidno, da je od trenutka zaposlitve za nedoločen čas na zunanjem ministrstvu služboval več kot 10 let. V obdobju od leta 1997 do februarja leta 2000 je opravljal naloge veleposlanika v Washingtonu, nato funkcijo zunanjega ministra in poslanca v državnem zboru do novembra 2000. Od decembra 2000 do julija 2004 je bil zunanji minister, zatem je bil poslanec v državnem zboru do začetka decembra 2004, od tega datuma pa je bil znova zunanji minister, so pojasnili.

''Zakon o vladi določa, da se za ministre glede pravic po prenehanju mandata smiselno uporablja Zakon o poslancih. Ta pa določa, da ima poslanec, ki je bil do izvolitve v delovnem razmerju, pravico, da se v treh mesecih po prenehanju mandata vrne na delo, ki ga je opravljal pred nastopom funkcije. Slednje velja tudi za ministre,'' so še zapisali na zunanjem ministrstvu. Ob tem so poudarili, da so na ministrstvih zaposleni tudi funkcionarji, torej državni sekretarji in ministri, kar je razvidno iz delovne knjižice posameznega funkcionarja. Poleg tega so v kadrovskem načrtu posameznega ministrstva, ki določa število dovoljenih zaposlitev, všteti tudi funkcionarji. Iz navedenega po mnenju zunanjega ministrstva tako jasno izhaja, da je potrebno v primeru diplomata, ki je za nedoločen čas zaposlen na zunanjem ministrstvu, všteti v čas službovanja na tem ministrstvu tudi obdobje opravljanja funkcije državnega sekretarja ali ministra.