Na sedežu ZN se je udeležil ministrskega sestanka skupine držav članic Mreže za človekovo varnost, nato pa srečanja zunanjih ministrov držav JV Evrope z ameriškim državnim podsekretarjem za politične zadeve Markom Grossmanom, na katerem so govorili o sodelovanju v protiteroristični koaliciji in ocenili položaj v tem delu Evrope.
V tem času so na sedežu ZN ob novici, da je v Queensu po poletu z letališča JFK strmoglavilo letalo družbe American Airlines, za nekaj časa prekinili splošno razpravo, vendar se je ta kmalu nadaljevala, potem ko postaja vse bolj verjetno, da je šlo za nesrečo. Rupel se je vrnil na ZN in se udeležil posebnega zasedanja Varnostnega sveta o terorizmu, na začetku katerega so z minuto molka počastili spomin na žrtve v strmoglavljenem letalu.
Na sestanku skupine držav članic Mreže za človekovo varnost, ki deluje od leta 1998, so poleg Rupla sodelovali zunanji ministri Norveške, Kanade, Čila, Avstrije, Jordanije, Švice in Grčije. Zunanji ministri so sprejeli deklaracijo, v kateri so obsodili teroristična dejanja 11. septembra in poudarili pomen mednarodnega sodelovanja pri zagotavljanju človekove varnosti in preprečevanju posledic, ki jih imajo teroristična dejanja za človekovo varnost, človekove pravice in življenje ljudi. Rupel je na sestanku predstavil prvi konkretni projekt Slovenije v okviru Mreže, to je Regionalni center za psihosocialno dobrobit otrok. Z ustanovitvijo centra želi Slovenija prispevati k izboljšanju duševnega zdravja in pomagati otrokom, prizadetim zaradi oboroženih spopadov na območju JV Evrope. Rupel je povedal, da Slovenija zbira denar za projekt in tudi druge države vabi k sodelovanju. Za izvajanje dejavnosti bo Center uporabljal mrežo sodelovanja, ki jo je skozi leta na območju JV Evrope razvila Slovenska filantropija. Pobudniki ustanovitve Centra so zunanje ministrstvo, Slovenska filantropija in Mestna občina Ljubljana.
Sestanka z ameriškim državnim podsekretarjem Grossmanom so se poleg Rupla udeležili zunanji ministri Grčije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Bolgarije, Romunije, ZR Jugoslavije, Madžarske in Makedonije. Govorili so o sodelovanju v protiteroristični koaliciji in ocenili položaj v tem delu Evrope. Rupel je na srečanju, ki je bilo po navedbah virov iz slovenske delegacije namenjen predvsem izmenjavi mnenj, poudaril pomen izkušenj sodelovanja sodelovanja v regionalnih in drugih skupinskih oblikah sodelovanja, kot so CEFTA, Pakt stabilnosti in Vilniuška skupina. Dejal je, da Slovenija želi prispevati svoj delež za stabilnost regije in se zavzel za ohranitev Pakta stabilnosti JV Evrope na spremenjeni projektni osnovi, kar pomeni, da se je potrebno bolje organizirati in delovati predvsem na podlagi projektov.
Z zunanjim ministrom Nove Zelandije Goffom se je Rupel strinjal, da so odnosi med državama dobri, vendar bi se jih dalo še okrepiti. Rupel je dejal, da sta si državi podobni, na primer po vrednotah, pa tudi v dejstvu, da sta obe majhni državi. Goffa je zanimal položaj v JV Evropi in prihodnost regije, Rupel pa mu je dejal, da je trenutno najbolj pereč problem v Makedoniji. Novozelandskega kolega je seznanil s slovenskim pridruževanjem zvezi NATO in slovenskimi prizadevanji za sodelovanje držav JV Evrope. Geoff se mu je zahvalil za podporo v mirovni operaciji na Vzhodnem Timorju, kjer sodelujejo slovenski policisti. Nova Zelandija ima zaradi bližine Vzhodnega Timorja interes za čimprejšnjo ureditev razmer, zato so številčneje udeleženi v prizadevanjih ZN za normalizacijo razmer. Rupel je Geoffa povabil na obisk v Slovenijo in mu predstavil projekt Slovenije v okviru Mreže za človekovo varnost. Novozelandski kolega je izrazil zanimanje in obljubil, da bodo razmislili, kako lahko sodelujejo.
