Minister Rupel se bo na slovesnosti skupaj s kolegi iz še šestih držav, ki so bile poleg Slovenije na praškem vrhu novembra lani povabljene v zvezo Nato. Sedmerico ministrov bo v Washingtonu sprejel tudi ameriški predsednik George Bush.
Med obiskom v ZDA se bo Rupel, ki ga bo spremljal predsednik državnozborskega odbora za zunanjo politiko Jelko Kacin, srečal tudi z državnim sekretarjem Colinom Powellom in s predstavniki senata. Je pa zunanji minister odločno zavrnil namige, da naj bi šlo ob obisku vodij diplomacij sedmih držav - Slovenije, Slovaške, Estonije, Latvije, Litve, Romunije in Bolgarije - za srečanje ameriškega predsednika s predstavniki držav, ki so sodelovale v protiiraški koaliciji. "Vem le, da sem povabljen na prireditev ob ratifikaciji pristopnih protokolov," je dejal Rupel in ponovil, da Slovenija nikoli ni bila članica protiiraške koalicije.
Minister je spomnil, da so bili ob prejšnji širitvi zveze Nato v ameriškem senatu, ki mora pristopne protokole potrditi z dvetretjinsko večino, precejšnji zapleti, medtem ko tokrat kaže, da bodo stvari potekale gladko. ZDA bodo tako predvidoma tretja članica Nato, za Kanado in Norveško, ki bo potrdila vstop sedmerice v zavezništvo.
Minister Rupel je na novinarski konferenci spregovoril tudi o vtisih z nedavnega neformalnega srečanja zunanjih ministrov Evropske unije v Grčiji, ki so se ga v vlogi opazovalcev prvič udeležili tudi vodje diplomacij desetih držav pristopnic. Kot je poudaril, je bilo srečanje zanimivo in pomembno, saj so ministri v formatu petindvajseterice - ta odslej velja za srečanja vseh teles in institucij EU - govorili o najbolj perečih mednarodnopolitičnih vprašanjih.
Rupel je ob tem poudaril, da so s tem problemi, ki so "bili doslej videti kot problemi drugih - denimo Irak, Iran, Sirija, Bližnji vzhod, ipd. in transatlantski odnosi -, sedaj postali naši problemi. Slovenija je vključena EU, v vse te pogovore in dogovore," je pristavil minister. Po njegovih besedah se Slovenija "oglaša kot del EU in prispeva k evropski politiki in od nje pričakujejo ali solidariziranje ali odgovorno ravnanje ali udeležbo, naše sodelovanje ne samo pri konceptualiziranju določenih politik, ampak tudi pri praktičnem delovanju".
Kljub dejstvu, da bo Slovenija svoje partnerstvo s sedanjimi in prihodnjimi članicami unije formalno sklenila šele prihodnje leto, je Rupel izpostavil, da Ljubljana že danes enakopravno sodeluje v razpravah v povezavi. Kot je pojasnil, slovenski predstavniki nimajo težav z izražanjem svojih stališč in predlogov, pri čemer EU še posebej zanimajo pogledi Slovenije pri zadevah, kjer ima ta bogate izkušnje. Gre predvsem za območje JV Evrope in v tem kontekstu za razpravo o mejah razširjene unije. "Slovenija vedno poudarja, da si želi širitve EU na vzhod," je ob tem povedal Rupel.
Zunanji minister bo drevi odpotoval v Jordanijo, kjer bo torek skupaj z avstrijsko zunanjo ministrico Benito Ferrero-Waldner predstavil slovensko-avstrijsko pobudo za pomoč iraškim otrokom v okviru Mreže za človekovo varnost. Že konec aprila je bila v Iraku skupina strokovnjakov na prvi pripravljalni misiji, druga takšna misija pa je predvidena za začetek junija. Program pobude, ki je že naletela široko podporo v mendarodni javnosti in predvsem v Unicefu, naj bi začeli izvajati v začetku septembra, dotlej pa naj bi si zagotovili podporo regionalnih partnerjev v Iraku.
