Slovenski zunanji minister je na delovnem zajtrku Mreže za človekovo varnost, v kateri sodeluje 12 držav (Kanada, Norveška, Švica, Nizozemska, Irska, Avstrija, Grčija, Jordanija, Tajska, Čile, Mali, Slovenija) in Južnoafriška republika kot pridružena članica, orisal delovanje ustanove Skupaj, ki se ukvarja z rehabilitacijo med vojaškimi spopadi travmatiziranih otrok. Delovni zajtrk je potekal v organizaciji zunanjega ministra Malija Lassana Traoreja.
Ustanova Skupaj pomaga predvsem otrokom z območja JV Evrope, sedaj pa že teče projekt za pomoč otrokom v Iraku. Slovenski in avstrijski strokovnjaki so v ta namen junija letos opravili drugo pripravljalno misijo v Iraku, kjer so si ogledali razmere, iskali prioritetna področja delovanja in se povezali z lokalnimi partnerji. Minister Rupel je ob tem dejal, da varnostne razmere v Iraku zaenkrat še ne omogočajo začetka delovanja, vendar pa so že izbrali dve lokaciji za postavitev centrov. Skupaj z Jordanijo bodo do konca leta v Amanu pripravili delavnico za usposabljanje iraških strokovnjakov, ki bodo izvajali program rehabilitacije travmatiziranih otrok, kmalu pa bosta začela delovati tudi centra. Rupel je še poudaril, da je Slovenija pripravljena na tem področju trdno delovati in da program ne sme zastati.
Po zajtrku je Rupel na sedežu ZN protokolu svetovne organizacije predal listino o ratifikaciji Mednarodne konvencije o zatiranju bombnega terorizma, ki je bila sprejeta decembra leta 1997, Slovenija pa jo je takoj tudi podpisala. Državni zbor jo je ratificiral decembra lani. Konvencija je sicer ena izmed dvanajstih mednarodnih protiterorističnih konvencij in enajsta, ki jo je doslej ratificirala Slovenija.
Sloveniji ostaja še ratifikacija Konvencije o zatiranju terorističnega financiranja, ki je bila sprejeta decembra 1999, kar pa bo trajalo malo dlje, saj je potrebna sprememba domače zakonodaje. Poleg omenjenih dveh obstaja še deset mednarodnih protiterorističnih konvencij, v okviru ZN pa že več let potekajo pogajanja o skupni ali celoviti protiteroristični konvenciji, vendar pri tem obstaja precej težav predvsem zaradi različnih definicij terorizma. Kdor je za nekoga terorist, je namreč za nekoga drugega lahko še vedno borec za osvoboditev.
Minister Rupel je ob predaji listine o ratifikaciji hkrati podpisal tudi Sporazum o privilegijih in imunitetah Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Sporazum je sestavila Pripravljalna komisija ICC, sprejela pa Skupščina držav članic septembra 2002. V veljavo bo stopil, ko ga bo ratificiralo deset držav, doslej pa sta to storili Norveška ter Trinidad in Tobago. Do začetka splošne razprave GS je bilo podpisnic 37, kar bo do začetka oktobra zanesljivo naraslo, saj predstavniki držav v teh dneh množično podpisujejo številne mednarodne dokumente. Sporazum je potreben za učinkovito delovanje ICC, saj je na primer v nasprotnem primeru oteženo potovanje, delovanje in varnost osebja sodišča, preiskovalcev in prič.
Rupel je podpisal tudi Okvirno konvencijo za nadzor nad tobakom, ki jo je sprejela 56. Svetovna zdravstvena skupščina Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) maja letos v Ženevi. Konvencija je odprta za podpis od letošnjega junija do junija 2004. Konvencija vzpodbuja države članice k sprejemanju ukrepov za omejevanje porabe tobačnih izdelkov oziroma zatiranje kajenja.
Rupel o prihodnosti transatlantskih odnosov
Dimitrij Rupel se je udeležil sestanka predstavnikov držav JV Evrope z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom, srečal pa se je tudi s predsednikom GS Julianom Huntejem iz Santa Lucie, s katerim sta se dotaknila predvsem reform svetovne organizacije.
Po sestanku je Rupel dejal, da ni nobenega razloga, da Slovenija ne bi podpirala reforme GS, Varnostnega sveta in splošne reforme ZN pod vodstvom generalnega sekretarja Kofija Annana, saj gredo v smer večje učinkovitosti svetovne organizacije. Na koncu se je sestal še s predstavniki Ameriškega judovskega odbora.
Ameriški državni sekretar Powell se je na sestanku zahvalil predstavnikom Albanije, BiH, Bolgarije, Hrvaške, Makedonije, Romunije, SČG in Slovenije za podporo v vojni proti terorizmu ter za "razumevanje nekaterih komponent ameriške politike". Ostali udeleženci sestanka so na kratko predstavili svoje poglede na položaj v JV Evropi in izrazili zavezanost vojni proti terorizmu.
Bolj kot izražanje podpore vojni proti terorizmu pa je Rupla zanimalo vprašanje transatlantskih odnosov. Powella je spomnil, da je Slovenija skupaj z nekaterimi drugimi državami doživljala kritike z evropske in ameriške strani, tako da se je zdelo, kot da mora izbirati med prijatelji. S tem je mislil na kritike francoskega predsednika Jacquesa Chiraca, ko je Vilniuška skupina kandidatk za NATO v začetku leta podprla Powellov govor v VS ZN glede Iraka.
O tem, kdaj je moč pričakovati zgladitev sporov med EU in ZDA glede Iraka oziroma kdaj bo sprejeta nova iraška resolucija, je Powell Ruplu najprej v šali dejal, da ga vedno spravi v zanko, nato pa razložil, da se odnosi vračajo v stare tirnice. V kratkem naj bi bila sprejeta nova resolucija o Iraku, Američani pa ob tem upajo, da bodo pri tem dobili tudi francosko podporo. Glede iraške resolucije so Američani za to, da se suverenost prenese na Iračane, vendar premišljeno, da to ne bi ustvarilo več težav kot koristi.
Tudi Rupel je ocenil, da se transatlantski odnosi zdaj razvijajo v pravo smer. To naj bi bila posledica tega, da je položaj drugačen kot pred vojno v Iraku, saj tudi v ZDA naraščajo pritiski, naj se upoštevajo zavezniki in ZN. K pomiritvi si želi prispevati tudi Rusija, zato gre predsednik Vladimir Putin konec tedna v Camp David na obisk k Bushu. Otoplitev odnosov na obeh straneh Atlantika Rupla zelo veseli, saj imata Evropa in ZDA skupne vrednote in interese.
"Če se bodo stvari razvijale naprej tako, kot se je pokazalo tu v New Yorku, bo to za Slovenijo zelo dobro. Izognili bi se na primer podvajanju kapacitet, saj namreč bstajajo ideje, da se razvije evropska obramba izven zveze NATO, mi ne bi radi prišli v položaj, kjer bi morali namenjati del zmogljivosti v evropsko varnostno strukturo, del pa v NATO. Atlantsko zavezništvo je potrebno razumeti kot del skupne evropske varnostne politike," je dejal Rupel.
Tudi o položaju Judov v svetu in Sloveniji
S predstavniki Ameriškega judovskega odbora se Rupel srečuje vsako leto. Tokrat so govorili o položaju Judov v svetu in Sloveniji ter položaju Slovenije v svetu, pri čemer je odbor ponudil pomoč pri utrjevanju stikov z Izraelom. Glede tega je Rupel razložil, da je s tem nekaj težav zaradi pravil v EU; če se namreč nekdo sreča z izraelsko stranjo, se mora tudi s palestinsko, Slovenija pa pri tem sledi politiki EU. Rupel je sogovornikom povedal, da je Izrael veliko pomagal Sloveniji v času osamosvajanja in si želi sodelovanja še naprej, vendar pa bo glede vprašanja krize na Bližnjem vzhodu sledila politiki EU. Sogovornike iz Ameriškega judovskega odbora je zanimal tudi potek denacionalizacije v Sloveniji.
