Slovenija

Rupel o petem koridorju

Trst/Rim, 30. 01. 2007 22.03 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Slovenski zunanji minister Rupel in predsednik dežele Furlanije-Julijske krajine Illy sta govorila o prometu.

Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je obisk v Trstu začel na sedežu dežele Furlanije-Julijske krajine (FJK), kjer se je sestal s predsednikom dežele Riccardom Illyjem. Kot sta sogovornika povedala po srečanju, sta največ pozornosti namenila prometni problematiki, pri čemer sta se med drugim dotaknila tudi petega prometnega koridorja. Minister Rupel je po srečanju napovedal tudi oblikovanje posebnega odbora, v okviru katerega bosta državi skupaj reševali gospodarske probleme.

Rupel je povedal, da sta se oba strinjala, da je potrebno peti prometni koridor, ki poteka od Benetk do Kijeva, čim prej uresničiti
Rupel je povedal, da sta se oba strinjala, da je potrebno peti prometni koridor, ki poteka od Benetk do Kijeva, čim prej uresničiti FOTO: POP TV

Rupel je poudaril, da je želel od Illyja pridobiti pojasnila o njegovi ponedeljkovi izjavi, saj je Illy napovedal, da bo FJK podprla uresničitev železniškega koridorja med Jadranskim in Baltskim morjem, ki zaobide Slovenijo, saj je glede petega koridorja pesimističen.

Minister Rupel je povedal, da je od sogovornika dobil zadostna pojasnila, oba pa sta se strinjala, da je potrebno peti prometni koridor, ki poteka od Benetk do Kijeva, čim prej uresničiti, za kar pa je potrebno pospešiti priprave. "Slovenija je pripravljena izpolniti svoje obveznosti," je še dodal Rupel.

Rupel je medtem tudi poudaril, da bosta državi velike gospodarske probleme reševali v okviru posebnega odbora
Rupel je medtem tudi poudaril, da bosta državi velike gospodarske probleme reševali v okviru posebnega odbora FOTO: POP TV
Ob tem sta Pavšič in Štoka opozorila še na povečevanje "naelektrenosti" med Slovenci v Italiji, in sicer zaradi "razhajanj znotraj strank, ki jih podpirajo Slovenci, glede volilnega deželnega zakona". "Čim prej bo treba poiskati rešitev, ki bo združevala manjšino," je poudaril Pavšič. Skupaj s Štoko sta Rupla opozorila še na nekatere konkretne težave, kot so vprašanja petega evropskega prometnega koridorja in plinski terminali v Tržaškem zalivu.

lly je po srečanju povedal, da sta v pogovorih s slovenskim zunanjim ministrom izpostavila predvsem prometno problematiko pa tudi oblikovanje evro-regije. Slovenske železnice je pozval, naj pridobijo koncesijo za prevoz blaga tudi po FJK in izpostavil, da bo Italija v letu 2008 dokončala avtocestni odsek do mejnega prehoda Škofije. Zato je Illy izrazil tudi pričakovanje, da bo Slovenija v istem obdobju dokončala tudi avtocestno povezavo z Madžarsko.

Rupel je medtem tudi poudaril, da bosta državi velike gospodarske probleme reševali v okviru posebnega odbora, ki ga bodo sestavljali po štirje ministri z vsake strani in sicer za okolje, promet, energetiko in zunanje zadeve. Poudaril je še pomen prijateljstva in novih dimenzij v okviru medsosedskih odnosov med Italijo in Slovenijo, kar se nanaša še posebej na prebivalstvo ob meji.

Rupel in predstavniki manjšin

Po srečanju z Illyjem se je Rupel sešel tudi s predstavniki krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Predsednika Slovenske kulturne gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO), Rudi Pavšič in Drago Štoka, s katerima se je Rupel srečal na generalnem konzulatu Slovenije v Trstu, sta po srečanju povedala, da sta Rupla opozorila na "zavlačevanje" italijanske vlade, ki še vedno ni imenovala štirih članov paritetnega odbora, kar zavira izvrševanje zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.

"Slovenija bo tu vztrajna in dosledna, morda celo nekoliko sitna," je ob tem povedal Rupel in zagotovil, da bo "naredil vse, da bo vse, kar je bilo obljubljeno, tudi uresničeno". Italijanski zunanji minister Massimo D'Alema je namreč ob nedavnem obisku v Sloveniji obljubil, da bo Italija kmalu začela z uresničevanjem zaščitnega zakona. "Italijanskemu kolegu bom v prihodnjih dneh poslal pismo in ga prosil za pomoč, da se ta vozel čim prej razreši," je še povedal Rupel.

Rupel je obisk v Trstu zaključil v Narodnem domu, ki ima po njegovih besedah za slovensko manjšino močan kulturno-zgodovinsko-politični pomen. V pogovoru, ki sta ga v sodelovanju s SKGZ in SSO pripravila Slovenski klub in Društvo slovenskih izobražencev, je izpostavil večjo sproščenost v odnosih med Slovenijo in Italijo.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • Powered, bencinska kosilnica
  • Lounge naslanjač Relax
  • Lounge set Maja      
  • Gardena, robotska kosilnica      
  • žar
  •  Vrtna hiška, lesena, mikka
  • Scheppach visokotlačni
  • Lounge set Alex
  • Karcher visokotlačni
  • Villager robotska kosilnica
  • paviljon
  • sedežna fiesta

KOMENTARJI (4)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

reklakazala
31. 01. 2007 09.59
Ne plačujeva enako za škodo, ki jo narediva... da ne bo nejasnosti :)
reklakazala
31. 01. 2007 09.58
Hja, s tovornjakarji je res križ. Tvorijo hrbtenico povezav v gospodarstvu, hkrati pa najbolj obremenjujejo in uničujejo ceste ter nažirajo živce ostalim udeležencem na cestah. Pri nas manjka en pas na avtocestah, ki bi bil namenjen le njim, poleg tega je nekaj tonski kamion veliko bolj škodljiv cesti in ozračju kot moj dobro tono težak avto, pa ne plačujeva enako... Poleg tega bi se pa lahko zgledovali po sosedih, zgradili moderno mrežo železnic, pa vse kamione naterali na vlake, le najbolj sodobnim pustili pot po avtocestah. Evropska sredstva za tire, več cvenka za SŽ, malce bolj čist zrak... Je pa res, da bi se marsikatera provizija tako prenesla na druge žepe, zato so take rešitve bolj iluzorne...
User202729
31. 01. 2007 09.47
Dokler se ne bodo politikarji res zavzel spravit cimvec tovornjakov na zeleznico, bo beseda "cuvajjmo naravo", samo ena "farza"
User99866
31. 01. 2007 09.37
Promet po avtocestah bi za tovornjakarje morali narediti tako ugoden, da bi se vsi brez pomisleka odločili za prevoz tovora z železnico. Še posebaj imam tu v mislih tranzitni promet, ki poteka od Madžarske proti Italiji in obratno. En od ukrepov bi lahko bil tudi zaračunavanje postankov tovornjakov na avtocestnih počivališčih (v kolikor bi bilo daljše od predpisanega minimalnega postanak)