Rupel: Nota je bila potrebna

Zunanji minister Dimitrij Rupel je izrazil zadovoljstvo v zvezi z objavo zemljevida v nekaterih slovenskih medijih, ki kaže, da je hrvaška vlada podelila koncesijo hrvaški naftni družbi INA za raziskave naftnih in plinskih nahajališč v severnem Jadranu tudi na območju, kjer meja še ni določena. Kot je povedal novinarjem na gradu Jable, je bil ta zemljevid "kamen spotike", zaradi njega pa je Slovenija tudi poslala noto Hrvaški.

Nekateri niso razumeli, zakaj je Slovenija poslala omenjeno noto, in "so celo domnevali, da je Slovenija tista, ki zaostruje odnose, kar seveda ni res," je poudaril Rupel. "Mi smo storili tisto, kar je bilo nujno in edino logično glede na poteze na hrvaški strani," pravi minister.

Rupel je sicer izrazil upanje, da "bomo znali preseči situacijo, ki je nastala", a hkrati bojazen, "da imamo preveč nasprotnikov razumevanja". Izrazil je tudi prepričanje, da je slovenska vlada v celoti pripravljena na razumevanje, kar je že večkrat ne le izjavila, temveč tudi dokazala. Menil je še, da je tudi predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader pripravljen na razumevanje. "Problem je v tem, da je nekaj ljudi na hrvaški strani, pa morda tudi na slovenski, ki bi radi pokvarili pogoje za sporazumevanje."

Zunanji minister je še spomnil, da sta se slovenska in hrvaška stran v preteklih mesecih že nekajkrat srečali in že "trasirali pot do nekega pozitivnega rezultata". "To, da smo se spet zapletli in se sprli okrog določenih vprašanj", je po mnenju Rupla delo tistih, ki nasprotujejo temu, "da bi se enkrat ta zgodba končala".

Na vprašanje, ali bo Hrvaška tudi tokrat spremenila koncesije, pa je Rupel odgovoril, da Slovenija poskuša "s prepričevanjem in predlaganjem argumentov". Rupel ne verjame, da bo prišlo do zaostrovanja in da bo slej ali prej prišlo do sestanka na ustrezni ravni.

Rupel je sicer še dejal, da "če bo prišlo do arbitraže ali kakšne druge oblike reševanja problema, bo naš protest na mizi, sicer Slovenija ne bi imela nobene oporne točke, nobenega argumenta, na katerega bi se lahko izgovarjala". "Storili smo tisto, kar je potrebno, da se dokaže, kako je Slovenija kontinuirano nasprotovala enostranskim potezam hrvaške strani. Sedaj pa je treba počakati, da bi videli, ali se je mogoče dogovoriti. Res pa je, da prihajajo časi predvolilnih napetosti," je še dodal Rupel, a hkrati izrazil upanje, da "bo vendarle kakšna možnost".

Odločitev hrvaške vlade ne vsebuje zemljevidov

Kot poudarjajo na hrvaškem zunanjem ministrstvu, odločitev hrvaške vlade z dne 5. januarja 2007 (o koncesiji INA) ne vsebuje nobenih zemljevidov. S to odločitvijo vlade je bilo zgolj podaljšano dovoljenje za raziskovanje nahajališč nafte in plina na območju, ki je bilo že definirano v odločitvah hrvaške vlade v letih 2001 in 2002, poudarjajo v Zagrebu in dodajajo, da Slovenija na odločitev hrvaške vlade leta 2002 ni protestirala.

"Severni del raziskovalnega območja v zadnji odločitvi je določen opisno in sledi meji epikontinentalnega pasu in teritorialnega morja Republike Hrvaške do točke A, ki je označena kot 'sečišče z državno mejo Republike Slovenije in obalne linije' in na noben način ne prejudicira končne rešitve vprašanja razmejitve na morju med Hrvaško in Slovenijo," so zapisali v omenjenem sporočilu za javnost.

Zagreb: Območje južno od Dragonje je Hrvaško

Hrvaško zunanje ministrstvo je danes v izjavi za javnost zanikalo ponedeljkove izjave predsednika Slovenske narodne zveze pri SLS Marjana Podobnika v oddaji Otvoreno na Hrvaški televiziji (HTV), da naj bi Hrvaška "ponarejala kataster". Kot poudarjajo v Zagrebu, so pristojni hrvaški organi kataster za območje južno od Dragonje oz. kanala sv. Odorika vodili že v času bivše države in to počno še danes, ker je to območje "na državnem območju Republike Hrvaške".

Kot poudarjajo na hrvaškem zunanjem ministrstvu, hrvaška geodetska uprava nad območjem vodi zemljiško knjigo že od leta 1963. Za sporno območje južno od kanala sv Odorika (oz. novega toka reke Dragonje) zemljiško knjigo vodi izpostava Buje katastrskega urada v Pazinu, ki ureja tudi vse spremembe na tem območju, še poudarjajo na hrvaškem zunanjem ministrstvu. Pri tem še izpostavljajo, da so izjave Podobnika "primer, kako nepoznavanje ali pa namerno izkrivljanje dejstev pripelje do napačnih zaključkov, napačnih prepričanj in neutemeljenih pričakovanj, ki se nato prenesejo v javnost".