Minister Rupel je po odprtju mednarodne konference o mejah v Jugovzhodni Evropi v Portorožu na vprašanja novinarjev, kaj bo Slovenija naredila, če Hrvaška razglasi izključno ekonomsko cono (EEZ), odgovoril, da naša država želi in upa, da Hrvaška tega ne bo storila, saj enostranski koraki niso evropska metoda reševanja morebitnih nesporazumov med različnimi politikami.
Odbor DZ za zunanjo politiko je po štiriurni seji v sredo podprl stališče vlade, ki ga je ta sprejela na seji 28. avgusta, da je rešitev konflikta med Slovenijo in Hrvaško le v dokončni uveljavitvi sporazuma o meji, ki sta ga sklenila premiera obeh držav in sta ga potrdili tudi obe vladi.
Svet EU: Enostranska razglasitev nesprejemljiva
Predstavnik Slovenije je delovno skupino za Zahodni Balkan pri svetu EU, seznanil s slovenskimi stališči glede hrvaške namere o razglasitvi izključne ekonomske cone (EEZ). Kot so sporočili iz slovenske misije pri EU, so predstavniki sveta in Evropske komisije poudarili, da je potrebno pri tovrstnih dejanjih spoštovati standarde povezave, obenem pa so menili, da je enostransko delovanje nesprejemljivo. Pri vprašanjih povezanih z zaščito, trajnostnim razvojem in izrabljanjem naravnih virov v Jadranu potrebno reševati v dialogu in s soglasjem vseh jadranskih držav, so še poudarili.
Diplomati v Sloveniji o slovensko-hrvaških odnosih
Na zunanjem ministrstvu pa je danes potekalo srečanje, na katerega so bili povabljeni diplomatski predstavniki držav članic Evropske unije, držav pristopnic in ZDA, ki službujejo v Sloveniji. Ena izmed tem pogovorov so bili tudi trenutni odnosi s Hrvaško. Na srečanje ni bil povabljen hrvaški veleposlanik Celestin Sardelić, ker je, tako so pojasnili na MZZ, bil format srečanja takšen, da so na njem sodelovali le diplomatski predstavniki držav članic Evropske unije, držav pristopnic in ZDA.
Meddržavni odnosi pa so še naprej ena glavnih tem slovenskega in hrvaškega tiska.
Vjesnik: Med agresijo in parodijo
Kljub pozivom s hrvaške strani, da bi v zvezi z razglasitvijo EEZ prišlo do umiritve razmer in da bi vzpostavili dialog, iz Slovenije še naprej prihajajo vse bolj neverjetne izjave, od tistih običajno agresivnih, do tistih, ki so že na robu parodije. Kaj reči na primer na Ruplove trditve, da z razglasitvijo EEZ "Hrvaška želi demonstrirati, da je na enem področju močnejša od Slovenije", ali da je do odpoklica veleposlanika iz Zagreba prišlo zaradi potrebe "boljšega komuniciranja" z njim, se v današnji izdaji hrvaškega dnevnika Vjesnik sprašuje komentator Marko Barišić.
Po besedah komentatorja Vjesnika slovenski zunanji minister po teh stilskih vajah še naprej vztraja na že znani tezi, da za njegovo državo izhod na odprto morje ne more biti vprašljiv "ne samo na podlagi sporazuma Drnovšek-Račan", temveč tudi ne na podlagi "nasledstvene pravice iz bivše SFRJ, ki jo je Slovenija dobila z nasledstvom".
Zaradi te izjave bi ga Zmago Jelinčič lahko tožil zaradi poskusa odvzema "avtorstva" nad "mednarodno konferenco o sukcesiji Jadranskega morja bivše SFRJ", ki bo septembra v Beogradu. Kot še piše Vjesnik, ima na podlagi tega modela pravico do morja SFRJ tudi Makedonija, tako kot ima po Ruplu in Jelinčiču tudi Turkmenistan kot država bivše Sovjetske zveze pravico do dela sedaj ruskega morja v Baltiku.
No, prvi torek v letošnjem septembru bi za Slovenijo lahko bil pomemben tudi zaradi domnevnega odkritja nekega novega sporazuma, ki, kot trdijo, poleg omenjenega parafiranega sporazuma o meji potrjuje, da ima Slovenija nevprašljiv stik z odprtim morjem. Ta sporazum je, nič manj ali več, odločitev slovenskega in hrvaškega parlamenta o medsebojnem priznanju obstoječih republiških mej. Janša ratifikacijo tega sporazuma imenuje z dogovorom Kučan-Tuđman iz leta 1991, s katerim je Hrvaška Sloveniji domnevno priznala teritorialni stik z odprtim morjem.
Če je tako, čemu potem memorandum o Piranskem zalivu, ki ga je leta 1993 sprejel slovenski parlament, s katerim to, kar so domnevno že imeli, v bistvu šele zahtevajo, se sprašuje komentator hrvaškega dnevnika, ki prispevek zaključuje z ugotovitvijo, da smo prišli do tistega roba nad prepadom, kjer z veliko hrupa enega svojih zadnjih plesov izvaja ista iracionalna politika, utemeljena na teritorialnih pretenzijah in na nacionalnih fobijah.
Novi list: Hlajenje gospodarskega pasu
Ne bi rekel, da smo s Hrvaško v krizi, po eni strani pravi Rupel, ki je pred tem najprej iz Zagreba poklical svojega veleposlanika, kot da se državi pripravljata na vojno, nato napovedal, da bo Hrvaški delal težave v evropskih integracijah, od Evropske unije pa zahteval, naj posreduje, da Zagreb ne bi razglasil EEZ. Zdaj pa pravi, da "imata državi normalne odnose in da bo lahko ob dobri volji obeh strani v nekaj dneh vse mimo". Ne gre za dobro voljo, temveč je Ruplovo popuščanje moč povezati z negativnim odgovorom Bruslja na prošnjo, naj Ljubljano podpre proti Hrvaški, piše Jelena Lovrić v komentarju današnjega reškega Novega lista.
Slovenski minister je pred tem skušal dobiti podporo Beograda, a so ga zavrnili in v Ljubljano se je vrnil praznih rok. Tudi Evropska komisija ni pristala na to, da bi jo vpletli v najnovejši slovensko-hrvaški spor. Na zahtevo Rupla je odgovorila, da ni pristojna za spor okoli EEZ, Slovenija pa je dobila grajo, ker je z umikom veleposlanika odnose med državama dodatno dramatizirala. Ljubljana je zdaj pred težavo, kako veleposlanika Petra Bekeša vrniti v Zagreb, ne da bi priznala, da je bil njegov odpoklic nepotrebna in zgrešena poteza.
Sporočila EU glede reševanja problema s pogovorom pa gredo na račun Hrvaški. Hrvaška politična javnost je vztrajala pri dejstvu, da je razglasitev EEZ suverena pravica vsake države, kar je res, res pa je tudi, da Evropa priporoča posvetovanje s sosedi in sporazumno reševanje težav. Tudi na tej strani bo zdaj treba umiriti žogo in doumeti, da je suverenost v današnjem, zelo povezanem svetu, pogojna kategorija.
Hrvaška trdi, da "Slovenija nima stika z odprtim morjem", Slovenija vztraja, da je izhod na odprto morje njen nacionalni interes. Takšnega ji ni mogoče oporekati, dokler se bo zavezala, da bo cilje skušala doseči z dialogom in ne z grožnjami.
Weiss: Presenetljiv pritisk Slovenije na Hrvaško
Osebno moram priznati, da sem v najnovejšem sporu med Zagrebom in Ljubljano presenečen nad asimetrično trdoto in "atmosferskim pritiskom" Slovenije na Hrvaško, in to pri vprašanjih, kjer gre za to, da se na način, usmerjen v prihodnost, rešujejo vprašanja zaščite morskih resursov in ekologije, je za splitsko Slobodno Dalmacijo dejal nemški veleposlanik na Hrvaškem Gebhardt Weiss. Kolikor sem seznanjen z uradnimi stališči hrvaških oblasti, mislim, da gre za legitimen pristop in da želijo v dialogu s sosednjimi državami poiskati konstruktivno rešitev, je dodal.
Na vprašanje, ali ga preseneča, da iz Slovenije prihajajo grožnje z nasprotovanjem vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, je veleposlanik Weiss dejal, da je "presenetljivo to, da država, ki še ni polnopravna članica Evropske unije, izvaja pritisk in skuša že zdaj glede na svoj prihodnji status uresničiti deklarirane nacionalne interese".
"Vprašanje medsebojnih odnosov mora ostati v rokah vlad obeh držav, objektivni interes za rešitev tega vprašanja pa govori v prid njegovi pozitivni rešitvi," meni Weiss. Dialog je zdaj strateškega pomena. V nekdanjih zelo težkih in na trenutke dramatičnih odnosih med Vzhodom in Zahodom smo imeli tudi težja vprašanja od današnjih med Hrvaško in Slovenijo in reševali smo jih z dialogom, je dejal nemški veleposlanik na Hrvaškem.
Na vprašanje, ali ni paradoksalno, da se državi, ki nikoli v zgodovini nista bili v vojni, znajdeta v takšnem položaju na pragu vstopa v Evropsko unijo je Weiss odgovoril, da je "za opazovalce to res paradoksalno". "Toda moje osebno stališče je, da gre tu za asimetrično obremenitev, katere manjši del prihaja s hrvaške strani," je še dodal v pogovoru za Slobodno Dalmacijo.
Večernji list: Slovenija vztrajno poskuša prometno izolirati Hrvaško
Slovenija je napoved hrvaške namere, da razglasi EEZ na Jadranu označila za poskus, da bi njeno floto izolirali in da bi slovenskim ladjam onemogočili dostop do odprtega morja. Na podlagi nekaterih korakov uradne Ljubljane pa bi lahko sklepali, da Slovenija skuša izolirati Hrvaško. Ta ocena morda zveni preostro, vendar pa je dovolj preučiti predlog nacionalnega programa gradnje avtocest v Sloveniji od leta 2003 do leta 2013, ki ga je pred dobrim mesecem dni predstavila slovenska vlada, v današnji izdaji piše hrvaškega dnevnika Večernji list Renato Ivanuš.
Kot je za Novi list dejal namestnik hrvaškega zunanjega ministra Ivan Šimonović, bo Hrvaška sodelovala na srečanju 16. septembra, čeprav ni zadovoljna nad vztrajanjem Slovenije, da se srečajo le vodje pravnih oddelkov obeh zunanjih ministrstev. Po njegovih besedah na srečanju na tej ravni ne bo mogoče razpravljati o bistvu vprašanja, zaščiti ribjega fonda in ekološki zaščiti Jadrana. "Pripravljeni smo tudi tako sodelovati, da bi dokazali željo Hrvaške po dialogu," je še dejal Šimonović in dodal, da je iracionalno še naprej zaostrovati odnose. Obe državi potrebujeta sodelovanje, imata pa tudi skupne ambicije in interese. Slovenija in Hrvaška imata več skupnih kot nasprotujočih si interesov, pri čemer se pogosto pozablja, da je temu tako, tudi ko gre za upravljanje Jadrana. Hrvaška je pripravljena sodelovati, vztrajamo samo pri tem, da bo to sodelovanje v skladu z evropskimi normami, je za Novi list še povedal Šimonović.
Sicer pa je nekdanji hrvaški zunanji minister Mate Granić v izjavi za Novi list poudaril, da rešitev za spor o meji zaenkrat edino obvezujoča mednarodna arbitraža. Granić meni, da bi hrvaško zunanje ministrstvo javnosti moralo predstaviti oceno škode in koristi razglasitve EEZ za njen mednarodni položaj. Če se bo izkazalo, da se pomembni mednarodni partnerji, predvsem pa EU, ne bi negativno odzvali, potem bi bilo potrebno EEZ razglasiti s konsenzom sabora. V primeru drugačne možnosti, če bi EU svetovala drugače, pa bi bilo potrebno razglasitev EEZ preložiti za nekaj mesecev, je po pisanju Novega lista še dejal Granić.
