Po srečanju je minister Rupel povedal, da deset kandidatk za članstvo v Uniji, ki naj bi pristopna pogajanja s petnajsterico sklenile do konca leta, članice povezave pa naj bi postale leta 2004, pričakuje, da bodo voditelji Unije na vrhu v Bruslju konec tedna dosegli dogovor o financiranju širitve, obenem pa napovedujejo, da kot novinke nikakor ne bodo pristale na drugorazreden položaj.
Srečanje v Pragi je bilo po ministrovih besedah namenjeno iskanju čimveč skupnih točk, ki bi kandidatkam v sklepni fazi pogajanj omogočile, da bi govorile v en glas in na podlagi skupnega imenovalca. Pri tem so šefi diplomacij izrazili pričakovanje, da bodo voditelji petnajsterice na vrhunskem zasedanju v Bruslju konec tedna potrdili širitvene dokumente, ki jih je na začetku oktobra sprejela Evropska komisija - V njih je za sklep pogajanj do konca leta in vstop v EU leta 2004 priporočila deset kandidatk, ki se udeležujejo sestanka v Pragi - ter zavzeli skupno stališče Unije do finančnega vidika širitve.
Kot drugo odprto vprašanje je vodja diplomacije omenil vprašanje neto plačniškega položaja, v katerem bi se ob odsotnosti ustreznih mehanizmov štiri kandidatke - poleg Slovenije še Češka, Ciper in Malta - utegnile že z dnem članstva v Uniji znajti v položaju neto plačnic v evropski proračun.
Ministri so nadalje posebej poudarili, da je za kandidatke nesprejemljivo, da bi predloge za nadaljnjo institucionalno reformo, ki jih pripravlja evropska konvencija, naslednja medvladna konferenca obravnavala takoj po sklepu njenega dela, torej v drugi polovici prihodnjega leta. Kandidatke namreč vztrajajo, da je potrebno konferenco sklicati leta 2004 oziroma omogočiti, da bi na njej enakopravno sodelovale tudi kandidatke kot nove članice," da bi lahko kaj povedale o rešitvah, ki bodo na mizi".
"Sicer bo prišlo do tega, da bodo sedanje članice, predvsem pa velike države, nekaj sklenile, nas pa postavile pred dejstva. Mi pa si ne želimo, da bi prišlo do dveh Evrop, pri čemer bi bile države laekenske skupine postavljene v slabši položaj," je opozoril minister.
Kandidatke so izpostavile tudi stroške pri varovanju zunanjih meja
Glede specifičnih problemov so se vodje diplomacij posvetili predvsem težavam pri vzpostavljanju prihodnjih zunanjih meja EU, zlasti v kontekstu finančnih stroškov, povezanih z vzpostavljanjem schengenskih kriterijev na zunanjih mejah razširjene Unije, s katerimi se srečuje tudi Slovenija.
Rupel pa je posebej izpostavil tudi vprašanje statusa uradnih jezikov v povezavi. "Nikakor ne bi mogli sprejeti, da bi bili jeziki kandidatk, med njimi tudi slovenski, v kakorkoli slabšem položaju kot jeziki sedanjih članic," je poudaril.