Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je odpisal hrvaški kolegici Kolindi Grabar-Kitarović, ki ga je pred dnevi opozorila na po njenih trditvah nezakonite gradbene posege na levem bregu Dragonje. Rupel je v pismu odgovoril, da meja na omenjenem območju še ni določena, saj Slovenija in Hrvaška o tem nista sklenili nobenega sporazuma.
Minister Rupel je v pismu tudi izrazil prepričanje, da območje ob izlivu Dragonje sodi pod ozemlje Republike Slovenije. Ob tem je pozval k izogibanju dejanjem, ki bi lahko škodila dobrososedskim odnosom, in izrazil pripravljenost, da se vsa odprta vprašanja rešujejo s konstruktivnim dialogom.
Obnova hrvaške hiše? – Protest lastnikov
Ministrica Grabar-Kitarović je v pismu, ki ga je v torek poslala Ruplu, opozorila, da namerava skupina slovenskih državljanov brez ustreznih dovoljenj obnavljati hišo, ki naj bi bila last Hrvaške.
Ana Kalc Hafner je v imenu investitorjev stanovanjskega objekta na parceli 3869 k.o. Sečovlje v sporočilu za javnost ostro protestirala, ker je Hrvaška razglasila objekt za hrvaško last. "Slovenski investitorji na slovenskem ozemlju južno od Dragonje pričakujemo od pristojnih organov slovenske države, da se bodo odločno odzvali na hrvaško samovoljno dejanje in zaščitili slovensko lastnino, slovenske državljane in slovensko ozemlje," je v imenu solastnikov zapisala v sporočilu.
Piranska upravna enota naj bi 13. decembra lani podelila gradbeno dovoljenje za obnovo nekdanje taborniške hišice šestim slovenskim državljanom. Dovoljenje so prejeli Gabriela Šertel, Katarina Ovca Smrkolj, Jožef Klabjan, Joško Joras, Ana Kalc Hafner, Anton Škof in podjetje IS.
Veleposlanik Nobilo: Čas je za arbitražo
Inštitut za strateške študije (ISS) iz Ljubljane pa je pripravil delavnico z naslovom Slovenija in Hrvaška: Neprilagodljivi partnerki, na kateri so se osredotočili na strateška razmerja med državama, ne glede na nerešena vprašanja. Kot je po delavnici povedal hrvaški veleposlanik v Sloveniji Mario Nobilo, je kar zadeva odprta vprašanja med državama po njegovem mnenju prišel čas za pristop k mednarodni arbitraži.
O tem se bo hrvaška vlada še naprej pogovarjala s slovensko, je še dejal Nobilo, pri tem pa ni želel navesti, kdaj bo Hrvaška predložila predlog za arbitražo. Menil je, da je ob tem procesu enako pomembno, da državi nadaljujeta programe sodelovanja v Jadranu, če se bo slovenska stran s tem strinjala. To je namreč po prepričanju Nobila mnogo pomembneje kot vprašanje, kje so delitvene črte med državama.
Direktor ISS Borut Grgič je menil, da je za prihodnost slovensko-hrvaških odnosov bistvenega pomena hrvaško članstvo v EU, kar je tudi strateškega pomena za Slovenijo. Za odnose med državama je pomembno tudi izboljšanje zaščitnih sistemov za kritično infrastrukturo, ki jo delita Slovenija in Hrvaška, širjenje stabilnosti na Balkanu in povečanje blagovne menjave med državama.
Slovenija si prizadeva za ohranitev SOPS
Odbor Državnega zbora za zunanjo politiko pa je podprl dopolnjena stališča vlade k predlogu uredbe o obmejnem prometu na zunanjih kopenskih mejah EU. Ker so nekatera določila slovensko-hrvaškega sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS) v neskladju s predlagano uredbo, si Slovenija prizadeva za rešitve, ki bi omogočile, da SOPS ostane v veljavi. Če pa bo EU vztrajala pri popolni rigidnosti mejnega režima, bi morala Slovenija v skrajnem primeru od sporazuma odstopiti, je pojasnil predsednik OZP Jožef Jerovšek.
"Slovenija si prizadeva, da bi temeljna določila SOPS ostala v veljavi," je zatrdil Jerovšek. Če pa bi se države članice EU vendarle odločile za togi režim pri prehajanju kopenske meje, bo SOPS v koliziji z evropsko ureditvijo. To bi v skrajni fazi pomenilo, da bi morala Ljubljana enostransko odstopiti od sporazuma, kar pa ne bi bilo dobro ne za Slovenijo ne za sosednjo Hrvaško, je menil.
