Medtem ko se je plenarno zasedanje prvega dne ministrskega sveta Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v Ljubljani končalo okoli 18.30, pa so se pogovori trojke OVSE na čelu s predsedujočim OVSE Dimitrijem Ruplom z vodji ameriške in ruske delegacije Nicholasom Burnsom in Sergejem Lavrovom močno zavlekli. Na sestanku, ki so se ga udeležili tudi vodje delegacij Velike Britanije, Nemčije in Francije, so skušali doseči preboj glede ključnih dokumentov zasedanja - ministrske deklaracije in časovnega načrta reform OVSE.
Rupel je po sestanku glede sklepnih dokumentov ministrskega sveta OVSE povedal, da so se stališča na dokaj zbližala, ter izrazil zmeren optimizem glede sprejetja sklepnih dokumentov. Ministrska deklaracija je še vedno možna, ne smemo pa biti obsedeni z njo, je dejal Rupel po srečanju.
Na sestanku, ki je trajal približno tri ure, so govorili predvsem o ministrski deklaraciji in o časovnem načrtu reform OVSE. Rupel je potrdil, da se pri prvi zapleta zaradi t.i. zavez iz Carigrada o umiku ruskih sil iz Gruzije in Moldavije, pri drugem pa je problematično besedilo glede opazovanja volitev oziroma vloge Urada za demokratične ustanove in človekove pravice (ODIHR).
Glede zavez iz Carigrada je ruski zunanji minister Lavrov na sestanku opozoril, da je Rusija veliko obvez že izpolnila, posebej glede Gruzije. Glede zavez iz Carigrada se bodo pogovori danes še nadaljevali, in sicer na ravni strokovnjakov. Pripravljalni odbor pa je ob 22. uri nadaljeval sestanek.
Mešana mnenja o dokumentih
Stališče ZDA glede ministrske deklaracije, ki pred zasedanjem nakazala ameriška veleposlanica pri OVSE Julie Finley, je sicer, da je bolje, če se zasedanje konča brez deklaracije, kot pa z deklaracijo, ki bi bila razvodenela. Burns je ob tem dejal, da se ZDA zavzemajo za izboljšave OVSE, vendar v smeri okrepitve in ne slabitve organizacije, zato meni, da organizacija ne potrebuje popravila, čeprav se nekatere države zavzemajo za reformo OVSE.
Rusija poziva k reformi OVSE
Rusija se zavzema za korenito reformo OVSE, ki ni cilj, ampak sredstvo za odpravo pristranskosti, je v nastopu na plenarnem zasedanju poudaril šef ruska diplomacije Lavrov.
Pri tem je izrazil upanje, da bodo ministri 55 sodelujočih držav organizacije v Ljubljani potrdili časovni načrt za reformo. Kot je pojasnil, bi moral OVSE po mnenju Rusije med drugim dobiti mednarodnopravni status, zavzel pa se je tudi za korenito reformo Urada OVSE za demokratične ustanove in človekove pravice (ODIHR), ki ima zdaj po njegovem mnenju preveliko avtonomijo. Kot je poudaril, bi moral imeti OVSE jasna pravila za opazovanje volitev, sestavo misij opazovalcev na volitvah, metode opazovanja ter sestavo in število opazovalcev, tako da bi bile opazovalne misije uravnotežene.
Reforma ni glavna naloga OVSE
Slovaški, latvijski in luksemburški zunanji minister, Eduard Kukan, Artis Pabriks in Jean Asselborn, so poudarili, da je reforma OVSE potrebna, da pa se v organizaciji ne bi smeli ukvarjati samo z njo. Vodja tadžikistanske diplomacije Talbak Nazarov pa je izpostavil predvsem boj proti mednarodnemu terorizmu, saj je ta postal globalna grožnja, zato je pomemben konstruktiven pristop vseh držav.
Slovaški zunanji minister Kukan je izrazil prepričanje, da bodo odločitve o okrepitvi učinkovitosti OVSE, sprejete na zasedanju, pripomogle k nadaljnji reformi organizacije. Kot je dejal, reforma sicer ne bi smela odvrniti pozornosti organizacije od njenih splošnih nalog in ciljev. Opozoril je še, da je organizacija na nekaterih področjih zabeležila zgolj omejen uspeh, in pri tem izpostavil t.i. zamrznjene konflikte in spoštovanje zavez iz Carigrada. Glede slednjih je pohvalil napredek v Gruziji in pograjal stanje v Moldaviji. Glede Kosova je dejal, da so razmere pokazale, da je na območju še vedno potrebna prisotnost mednarodne skupnosti. Kukan je prepričan, da se bo OVSE tudi v prihodnje soočil z vrsto vprašanj, pri njihovem reševanju pa bodo morale države sodelovati.
Rupel upa na sprejetje deklaracije
Ob začetku zasedanja OVSE so slovenski zunanji minister Rupel, predsednik države Janez Drnovšek in predsednik vlade Janez Janša poudarili pomembnost organizacije.
Zunanji minister in predsedujoči OVSE Dimitrij Rupel je poudaril, da je Slovenija v tem letu, ko je vodila OVSE, delovala intenzivno in upa, da bodo predstavniki članic OVSE na tem vrhu sprejeli tudi sklepno deklaracijo.
Ozrl se je tudi na vprašanje Kosova in ob tem dejal, da ob problemu "Kosova ne smemo pozabiti na Srbijo in Črno goro ter Bosno in Hercegovino. Skupaj s Hrvaško in Makedonijo ta regija sodi v Evropo." Rupel je ob tem poudaril, da za reševanje problemov na Zahodnem Balkanu zmanjkuje časa, saj politika zgublja naklonjenost sedanje in tudi mlade generacije. Prav mladi se zatekajo k nacionalizmu, kar pa ni prava rešitev meni Rupel, zato je prepričan, da je treba pot v Evropo in EU tem državam olajšati.
"Nemogoče je prodajati evropske sanje in hkrati omejevati dostop do teh," je dejal Rupel in ob tem poudaril, da vizumska politika ni prava.
Drnovšek spomnil na bistvo OVSE
Udeležence je ob začetku srečanja nagovoril tudi predsednik republike Janez Drnovšek. V nagovoru je poudaril pomen in vlogo v organizacije v minulih 30 letih in spomnil, da že samo ime pove njeno bistvo. "To je varnost, ki je najpomembnejše, kar državljani potrebuje," je dejal.
Kot je še poudaril Drnovšek, letos mineva 30 let od ustanovitve OVSE. V tem času je organizacija pokazala svoj pomen, smisel in koristnost. Evropa in njeno sosedstvo so v tem času storili velik korak naprej. Doživeli so veliko sprememb, vloga OVSE pa se je izkazala za ključno pri umirjanju napetosti.
Janša pohvalil Ruplovo delo
Slovenski premier Janša je v uvodnem pozdravu dejal, da si je Slovenija med predsedovanjem po svojih najboljših močeh prizadevala za uresničevanje skupnih ciljev. "Sam menim, da se lahko predsedujoči, slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ponosno ozre na opravljeno delo v tem letu," je še dejal.
Kot uspešno je slovensko predsedovanje organizaciji ocenil tudi njen generalni sekretar Marc Perrin de Brichambaut. Kot je dejal, je slovensko predsedovanje omogočilo, da je OVSE premagal vrsto izzivov, ter utrlo pot za učinkovitejše delovanje organizacije.
EU bo še naprej podpirala delo OVSE
Evropska unija bo še naprej krepila delo OVSE z vsemi svojimi zunanjepolitičnimi instrumenti in finančno podporo, je dejala evropska komisarka za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko Benita Ferrero-Waldner.
Sosedska politika je namreč ključna zunanjepolitična prednostna naloga za EU, je poudarila evropska komisarka. "Promocija stabilnosti in reform okoli nas je politika, ki Evropi in njenim partnerjem prinaša samo zmago, pri njenem izvajanju pa so možnosti za sinergijo z OVSE," je dodala.
London in Berlin za uresničevanje zaveze iz Carigrada
Britanski minister za človekove pravice Ian Pearson, čigar država trenutno predseduje Evropski uniji, in novi nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier sta se zavzela za uresničevanje t.i. zavez iz Carigrada o umiku ruskih enot iz Gruzije in Pridnestrja.
Vrhunec slovenskega predsedovanja
Na po oceni mnogih največjem političnem dogodku v zgodovini samostojne Slovenije naj bi sprejeli več odločitev, s katerimi naj bi med drugim okrepili sposobnost OVSE, da se sooči z novimi izzivi.
Ob koncu srečanja naj bi sprejeli t. i. ministrsko deklaracijo, vendar soglasja o tem težko pričakovanem in najpomembnejšem dokumentu, ki bi lahko pomenil vrhunec slovenskega predsedovanja organizaciji, še vedno ni. Med slovenskim predsedovanjem je članicam OVSE sicer uspelo izvoliti generalnega sekretarja in sprejeti proračun, ne pa premostiti razlik med Washingtonom in Moskvo. Vsled dejstva, da ZDA na srečanje niso poslale državne sekretarke Condoleezze Rice, temveč le njenega namestnika Burnsa, ki bi lahko bil kazelec odnosa, ki ga imajo do OVSE, je tudi malo možnosti, da bi se to zgodilo na tem srečanju.
Na plenarnem zasedanju bodo nastopili ministri oziroma njihovi namestniki iz vseh 55 sodelujočih držav, poleg tega pa tudi partnerji za sodelovanje in predstavniki nekaterih mednarodnih organizacij. Medtem bo v ozadju še naprej potekalo usklajevanje sklepnih dokumentov, ki naj bi jih ministri sprejeli na zasedanju. Pogajanja o tem so zelo težavna, saj se mora o besedilih v celoti strinjati vseh 55 držav.
Poleg plenarnega zasedanja zunanjih ministrov OVSE bo na Gospodarskem razstavišču potekalo več dvostranskih srečanj.
Promet ohromljen
Zaradi zasedanja bo do srede do 3. ure veljala posebna prometna ureditev v okolici Gospodarskega razstavišča in hotela Union. Središče prestolnice je dobesedno ohromljeno, so povedali na AMZS. Gre predvsem za smeri s Tržaške ceste proti železniški postaji in za smeri s Slovenske ceste proti Dunajski cesti. Zato danes in v torek odsvetujejo vožnjo čez center mesta.
