Med drugim sta se zunanja ministra Slovenije in Hrvaške pogovarjala o naftnem sporu med državama. Rupel je po pogovorih izjavil, da naj bi spor marca rešili skupini strokovnjakov obeh držav. Slovenski zunanji minister je še dejal, da bo v nasprotnem primeru Slovenija nadaljevala s postopkom pri Svetovni trgovinski organizaciji. Njegov hrvaški ministrski kolega je pristavil, da so v zvezi s pravilnikom o prevozu nevarnih snovi še odprta vprašanja, vseeno pa je izrazil prepričanje, da bodo naslednji strokovni pogovori na dvostranski ravni uspešni, tako da ne bo potreben nadaljnji postopek, ki je, po besedah Picule, pri Svetovni trgovinski organizaciji drag in dolgotrajen. Da je to mogoče, kaže tudi dogovor med Zagrebom in Sarajevom, je dodal hrvaški zunanji minister.
Glede meddržavne pogodbe o Nuklearni elektrarni Krško sta Rupel in Picula spomnila, da tečejo postopki za njeno ratifikacijo v slovenskem državnem zboru in hrvaškem saboru. Picula je v zvezi s tem omenil določene "tehnične probleme", katerih odprava bo omogočila ratifikacijo pogodbe o NEK v parlamentih obeh držav.
Ministra, ki sta odnose med državama označila kot dobre, sta izrazila tudi zadovoljstvo glede uresničevanja maloobmejnega sporazuma, glede parafiranega sporazuma o meji pa je Picula dodal, da Hrvaška "čaka boljše čase" in da je slovenske sogovornike, poleg Rupla še predsednika državnega zbora Boruta Pahorja in premiera Janeza Drnovška, seznanil s tem, da ga bo hrvaška vlada "politično procesirala takoj, ko bo ocenila, da je nastopil primeren čas".
Glede nasledstvena sporazuma pa je Picula povedal, da ga bo hrvaška vlada poslala v ratifikacijo v sabor takoj, ko bo od jugoslovanske centralne banke dobila pojasnilo, kako je prišlo do tega, da je pri devizni masi nekdanje skupne države, vloženi v mešanih bankah v tujini, prišlo do skoraj 600 milijonov dolarjev primanjkljaja. Zagreb tudi zahteva, da se pove, kdo je odgovoren za nastalo stanje in zakaj to ni bilo naslednicam posredovano še pred podpisom nasledstvenega sporazuma.
Otvoritev hrvaškega konzulata v Mariboru
Zbrane na svečani otvoritvi konzulata v Mariboru sta nagovorila tudi hrvaški častni konzul Šime Ivanjko in mariborski župan Boris Sovič. Po njunem mnenju ima odprtje konzulata velik pomen za gospodarsko, kulturno in znanstveno življenje celotne severovzhodne Slovenije.
Rupel je izrazil prepričanje, da je odprtje hrvaškega konzulata v Mariboru pomemben dogodek za odnose med državama, kot tudi za mesto Maribor.
Minister Picula je povedal, da je mesto Maribor eno najpomembnejših gospodarskih, akademskih in kulturnih središč v Sloveniji, v njem pa živijo tudi številni Hrvati, kar je vplivalo na odločitev hrvaške vlade, da v Mariboru odpre konzulat.
Častni hrvaški konzul Ivanjko je opozoril, da bo konzulat osrednjo pozornost namenjal gospodarskim vprašanjem in vprašanjem s področja zaposlovanja, zlasti zaradi potrebe po tesnejšem gospodarskem sodelovanju med državama, kot tudi dejstva, da v severovzhodni Sloveniji živi in dela nekaj deset tisoč Hrvatov. Po besedah Ivanjka konzulat v Mariboru ne bo opravljal zadev s področja izdajanja viz ali drugih nalog, ki jih opravlja redna konzularna služba pri hrvaškem veleposlaništvu v Ljubljani.
Mariborski župan Sovič je spomnil, da so se prizadevanja za odprtje hrvaškega konzulata v Mariboru začela že pred več kot desetletjem. "Veseli smo, da je pobuda uresničena. Poleg avstrijskega konzulata tako Maribor dobiva tudi hrvaški konzulat. To je spodbuda za nadaljnji razvoj gospodarskega in kulturnega sodelovanja med sosednjima državama, zlasti pa med sosednjimi regijami in mesti. Odprtje konzulata odraža tudi pomen Maribora kot širšega prepoznavnega središča," je dejal Sovič.
