Minister Rupel, Slovenija je danes z začasnim odpoklicem veleposlanika v Zagrebu in nekaterimi izjavami zelo zaostrila odnose s Hrvaško. Bo to ustavilo hrvaška prizadevanja po razglasitvi izključne ekonomske cone?
Še vedno ni rečeno, da bodo Hrvati razglasili izključno ekonomsko cono. Zdi se mi celo, da je taka možnost manj verjetna. Si pa Slovenija že dalj časa prizadeva, skupaj s Hrvaško in vsemi jadranskimi državami, bolje poskrbeti za ekološke in nekatere ekonomske težave, ki jih imamo na tem območju. Zakaj celotnega Jadrana ne bi razglasili za neko ekološko cono, brez teh podtonov in skritih namenov, ki jih manifestira Hrvaška?
Pa vendarle je hrvaški zunanji minister Picula v odzivu dejal, da vaše izjave zmanjšujejo možnosti za diplomatsko rešitev problema?
Mislim, da je potrebno pogledati, kaj se v resnici dogaja. Nekateri, tudi moj kolega in prijatelj Janša, menijo, da je bila Slovenija defenzivna. Vtis nastaja, da se branimo pred navalom hrvaške politike. Hrvaško je treba razumeti, da se na nek način ona brani pred izboljšavo splošnega zunanjepolitičnega položaja Slovenije. Navsezadnje je Slovenija edina od držav na področju bivše Jugoslavije tik pred tem, da postane članica EU in Nata. Gre za precej živčno reakcijo Hrvaške na dejstvo, da se je Slovenija odvezala od pomola, na katerega je bila do sedaj privezana.
G. Janša, vlado ste danes pozvali, naj predstavi bolj ofenzivne predloge. Kakšne?
Mi smo vlado pozvali, naj zavzame bolj aktivno pozicijo do Hrvaške natančno 22. julija letos, preden se je vse to začelo. Ker se te stvari dogajajo praktično avgusta vsako leto. Ker pa so letos na Hrvaškem še volitve, je bilo to še bolj utemeljeno pričakovati. Vlada se seveda na naša opozorila ni odzvala, oziroma se je predsednik vlade Rop odzval zelo posmehljivo. Seveda z našim pozivom nismo mislili le na najnovejši zaplet, ampak na vsa odprta vprašanja. Tudi če Hrvaška enostransko razglasi izključno ekonomsko cono, bo Slovenija še vedno imela nesporno suverenost nad delom Jadranskega morja, ta del pa ima neposredni stik z mednarodnimi vodami. Tako je in tako bo ostalo. To pravico bomo branili. Saj se ni prvič zgodilo, da je nekdo na Hrvaškem to našo pravico zanikal, vendar de facto mi to suverenost uveljavljamo. Od leta 1993, ko smo organizirali prihod prve tuje vojaške ladje v koprsko pristanišče, brez tega da bi se najavila hrvaškim oblastem, mi ta status pomorske države in stik naših teritorialnih voda z mednarodnimi vodami uveljavljamo. To doslej v praksi ni bilo nikoli ogroženo.
G. Rupel, kaj namerava Slovenija doseči z grožnjo, da bo Hrvaški odtegnila podporo pri vključevanju v Evropsko unijo? Ali lahko tudi v resnici Hrvaški preprečimo vstop v Unijo?
No, Slovenija bo soodločala o prihodnosti Hrvaške, o tem najbrž ni nobenega dvoma. Če si seveda Hrvaška želi postati članica EU in Nata. Včasih me obhajajo dvomi, ali si Hrvaška to zares želi. Ampak mislim da v resnici ne gre za nobeno grožnjo. Slovenija v tem trenutku ne razmišlja, da bi šla v kakršnekoli restriktivne poteze. Doslej smo bili mi edini advokat Hrvaške. Na zadnjem sestanki sveta za splošne zadeve sem bil jaz edini od zunanjih ministrov, ki je z vsemi štirimi branil hrvaške interese. Nekoč so bili zagovorniki Hrvaške Italija, Avstrija, danes se množica držav, ki razumejo Hrvaško, zmanjšuje. Tudi španska zunanja ministrica je na današnjem sestanku potrdila, da so za EU vsakršne enostranske poteze nesprejemljive. Politika Slovenije uživa v Uniji in Natu podporo in mi bomo, kjer bomo mogli in na ustrezen način, to podporo izkoriščali. Ne zato, da bi kogarkoli spotikali, ampak da bi sebe uveljavili.
G. Janša je danes predlagal tudi zamenjavo veleposlanika v Zagrebu Bekeša, ker da je nesposoben. Minister Rupel, vi se s tem najbrž ne strinjate?
Mislim da g. Janša ne pričakuje, da bi zdaj vlada, takoj ko je on to predlagal, tako reagirala. Mislim, da bi bila to sicer zelo neustrezna poteza. Moram pa reči, da sem vesel odziva v slovenski strankarski politiki, tudi tega kar je rekel g. Janša. Slovenci se moramo namreč naučiti v zunanji politiki govoriti z enim glasom, nastopati enotno. Hrvaška, na primer, nastopa precej enotno, ne glede na notranje razlike. Tu gre za nacionalne interese, ki jih bomo, upam, znali učinkovito ubraniti.
G. Janša?
No, če bi bilo temu tako, potem vlada prejšnji teden ne bi imela neke zaprte seje, o kateri nič ne vemo, ampak bi bila o tem obveščena vsaj opozicija. Enotno stališče lahko torej zastopamo, če vemo, kaj kdo dela. Kar se pa g. Bekeša tiče; on je politik, ne karierni diplomat. V diplomacijo je prišel po političnih kriterijih in očitno ne obvlada svoje obrti. Znan ni noben njegov predlog za rešitev odprtih vprašanj. Tudi v zadnjem primeru ni pravočasno obvestil vlade o tem, kar se dogaja. Skratka, zrel je za zamenjavo.
G. Rupel, kakšne bodo prihodnje poteze vlade v zvezi s Hrvaško?
16. septembra bomo imeli sestanek s hrvaško stranjo na ravni vodij pravnih služb. Tam bo, v nasprotju s trditvami Hrvaške, nasprotna stran prvič razložila, kakšni so v resnici njihovi nameni. Mi smo se do sedaj večinoma informirali iz njihovih javnih medijev in posameznih poročil iz ambasade v Zagrebu. Sedaj bomo prvič dobili njihovo uradno stališče. Ko bo prišlo do tega sestanka, bo Slovenija pripravila nekaj konstruktivnih rešitev. Predlagali bomo, da se na celotnem območju Jadrana vzpostavi neka ekološka cona oz. politika, ki bo, upam, postavila vprašanje izključne ekonomske cone v ozadje.
G. Janša, bo vlada pri tem imela podporo opozicije?
V kolikor bo vlada imela neke aktivne predloge, zagotovo. Dejstvo je, da brez tega, da si aktiven, v medsebojnih odnosih ne moreš pričakovati uspeha. Slovenija ima močnejši mednarodno - pravni in politični položaj. Kot da bi imeli na igrišču enajst igralcev, nasprotnik pa sedem in ne bi znali dati gola.
