"1. maj bo za Evropsko unijo zgodovinski datum, saj bo povezava dobila celosten evropski značaj. Potrebujemo učinkovito EU, ki bo zastopala interese vseh članic, tako velikih kot malih, tako starih kot novih. Upamo, da nam bo uspelo premostiti težave pri sprejetju evropske ustave, tudi s pomočjo Slovenije," je dejal nemški zunanji minister Joschka Fischer. Poudaril je sicer, da bo za uresničitev ciljev potrebno tesno sodelovanje: "Ne bo enostavno, vendar menim, da se ta trud izplača že zaradi cilja," je dodal.
Pri nadaljnjih pogajanjih o evropski ustavi bi se bilo treba osredotočiti na dogovore, ki so že bili sprejeti v okviru medvladne konference ter ministrskega konklava v Neaplju in se tako izogniti vnovičnemu začetku pogajanj na osnovi osnutka ustavne pogodbe, ki jo je pripravila konvencija o prihodnosti Evrope. Ministra sta se tudi strinjala, da t.i. Evropa dveh hitrosti nikakor ni optimalna rešitev, temveč izhod v sili, v kolikor pogajanja o evropski ustavi ne bi bila uspešna.
Fischer je tudi poudaril, da so nacionalni interesi, ki so jih države zagovarjale na medvladni konferenci o evropski ustavi, sicer osrednji element vsakokratne zunanje politike države, vendar pa pri tem po njegovih besedah ne gre pozabiti, da obstaja tudi evropski interes. Cilj v pogajanjih sodelujočih držav bi moralo biti po njegovem mnenju usklajevanje nacionalnih in evropskih interesov, saj, če propadejo pogajanja o evropski ustavni pogodbi, potem izgubi celotna EU.
Rupel je v svojem nagovoru tudi poudaril, da bi bilo treba vlogo EU v svetu okrepiti predvsem z nadaljnjim razvojem skupne zunanje in varnostne politike (CFSP), pri čemer bi pomembno mesto zavzemali tudi odnosi s t.i. širšo soseščino povezave. Minister je ob tem dejal, da Slovenija podpira približevanje Hrvaške EU in ji je pripravljena v tem procesu ponuditi svoje izkušnje. Tudi Fischer se je strinjal, da bo v prihodnje razvoj CFSP predstavljal enega izmed temeljnih izzivov EU, opozoril pa je, da bo lahko EU globalni igralec le v primeru, da bo tako ekonomsko kot politično opravilno sposobna.
Rupel je v okviru dvostranskih, vendar z EU povezanih tem, izpostavil še interes Slovenije za sklenitev meddržavnega sporazuma o zaposlovanju, s katerim bi vzajemno omogočili lažje zaposlovanje državljanov obeh držav, interes Slovenije pa je tudi čimprejšnja vzpostavitev prostega pretoka delovne sile. Fischerju je predstavil tudi priprave Slovenije na predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v letu 2005. Z nemškim kolegom sta se strinjala, da bo pred Slovenijo težka naloga, saj bo morala voditi politiko, ki bo v interesu vseh članic organizacije.
Fischer tudi z Ropom
Fischerja je po pogovoru z ministrom Ruplom sprejel tudi predsednik države Janez Drnovšek, nato pa se je Fischer srečal še s predsednikom vlade Antonom Ropom. V pogovoru sta se posvetila predvsem gospodarskim razmeram v Sloveniji in Nemčiji ter izmenjala mnenja glede medvladne konference in pogovorov o prihodnji ustavni ureditvi Evropske unije ter stališča obeh držav do nove finančne perspektive.
Glede situacije v Iraku in Afganistanu sta se zavzela za večjo vlogo Združenih narodov v obeh kriznih žariščih, dotaknila pa sta se tudi razmer na Zahodnem Balkanu.
