
"V zadnjih dvanajstih letih je Slovenija preizkusila več različnih politik do Hrvaške, bili smo razumevajoči tudi zaradi vojne", je dejal Rupel ter dodal, da je bila Slovenija "v svoji zunanji politiki večinoma defenzivni, medtem ko je bila Hrvaška pravzaprav večkrat ofenzivna kot defenzivna." "Ni dvoma, da sta bili prednostni nalogi slovenske zunanje politike Evropska unija in Nato" je po seji odbora za zunanjo politiko še poudaril Rupel.
Na tem področju smo mi na nek način prehiteli Hrvaško in tudi prehiteli nekatere ambicije sosednje države. Ambicije dominantne sile v jugovzhodni Evropi, ne da bi si seveda Slovenija takšno vlogo želela za sebe. Hrvaška torej želi, po mnenju zunanjega ministra Rupla, na novo opredeliti svojo vlogo v jugovzhodni Evropi in tudi Sloveniji, kar naj bi bilo razvidno na primeru varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, ki se po sporazumu rešujejo v okviru nasledstva, Hrvaška sedaj tega ne priznava. Podobno je z izključno ekonomsko cono, kjer se Hrvaška postavlja v nekakšno vlogo glavne naslednice.

"Kaže, da se problematizira slovensko nasledstvo po SFRJ. Hrvaška Sloveniji ne priznava statusa enakopravnega sogovornika," pravi Rupel. To Hrvati dokazujejo s ponavljanjem stališča, da Slovenija nima izhoda na odprto morje. Tudi sporazum Drnovšek-Račan je mednarodno-pravno dejstvo in potrjuje slovensko pravico do izhoda na odprto morje, ponavlja Rupel, ki se je danes dotaknil tudi arbitraže. Slovenija namreč od tega, kot je dejal, dolgotrajnega procesa, ne beži. Vendar pa bi moral zajemati vprašanje celotne meje in ne le morske, kot bi morda želela Hrvaška, dodaja Rupel.
Glede torkovega sestanka vodij pravnih služb slovenskega in hrvaškega zunanjega ministrstva v Šmarjeških Toplicah je Rupel dejal, da se tam ni zgodilo "nič bistvenega", sestanek pa je minil v skladu s pričakovanji. Rupel pa je je poslance seznanil tudi z vsebino delovnega gradiva za pripravo na novembrsko konferenco EU o ribištvu v Benetkah. Zatrdil je, da so smernice, ki jih v zvezi z ribolovom v Sredozemlju daje Evropska komisija, povsem skladne s slovensko politiko.
Državni svet za ohranitev izhoda na odprto morje
Komisija državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je obravnavala informacijo o odnosih med Slovenijo in Hrvaško. Kot je sporočila komisija, podpira prizadevanja slovenske vlade za ohranitev izhoda na odprto morje in sprejete ukrepe vlade. S ciljem doseganja uspešnejših odnosov s Hrvaško komisija pričakuje, da bo zunanje ministrstvo zavzelo aktivnejšo politiko in izdelalo jasnejšo dolgoročno strategijo glede odprtih vprašanj med državama. Komisija tudi pričakuje, da bo slovenska vlada področje ribištva vključila v enotni programski akt, ki je podlaga za črpanje sredstev iz strukturnih skladov.