'Državljani modrejši od politikov'

"Stara modrost v politiki pravi, da so državljani običajno modrejši od politikov in znajo jasno presoditi o kakovosti predlogov. Arbitražni sporazum je dober in pošteno je misliti tako kot jaz, da bo referendum uspešen v smislu, da bo podprl arbitražni sporazum," je pojasnil predsednik.

Ob tem je slovenski predsednik vnovič poudaril, da je arbitražni sporazum dober sporazum, da daje dober pravni okvir za pravično rešitev, ki omogoča uresničitev vseh slovenskih nacionalnih interesov, ter da boljše opcije ni in je tudi v preteklosti ni bilo.

"Če se pogleda celoto, lahko rečemo, da bi morala Slovenija s potrebno samozavestjo vstopiti v ta proces, zbrati argumente in doseči tisto, kar želi in kar je prav, da doseže," je poudaril in zatrdil, da se bo trudil za to, da bo izid pozitiven.

'Zavrnitev bo pomenila status quo'

Premier Borut Pahor, ki se je udeležil prve javne tribune SD v podporo sporazumu v Kopru, pa je dejal, da bo uveljavitev arbitražnega sporazuma prva in najpomembnejša strukturna reforma vlade. Z referendumom o arbitražnem sporazumom po njegovem zaokrožujemo diskusijo o slovenski državnosti, da bi se potem lahko v celoti posvetili blaginji ljudi.

"Kot predsednik stranke in vlade vas prosim in pozivam, da se udeležite referenduma 6. junija in glasujete za arbitražni sporazum. Ko se boste tako odločali, se boste odločali za nekaj dobrega," je zbrane nagovoril Pahor.

Ni naključje, da je prva javna tribuna SD v Kopru, ki je slovensko pristanišče in okno v svet, je dejal. Kot je vnovič izpostavil, bo Slovenija z arbitražnim sporazumom, če bo na referendumu sprejet, dobila stik z mednarodnimi vodami. To po njegovem ni le želja slovenske pogajalske strani, pač pa je določiti stik z odprtim morjem naloga arbitražnega sodišča.

Arbitražni sporazum je po mnenju Pahorja največ in najboljše, kar je Slovenija lahko dosegla v pogovorih s Hrvaško. Če bo ostalo odprto vprašanje meje, bodo po njegovem pod velikim vprašajem tudi vse ostale strukturne reforme. Kot je namreč poudaril, se blaginja lahko gradi, če sta najprej zagotovljena mir in varnost.

Zavrnitev arbitražnega sporazuma bi po njegovem pomenila status quo, ki je za Slovenijo leta 2010 slabši kot na dan osamosvojitve leta 1991. Sporazum pa arbitražnemu sodišču nalaga ne le, da določi stik z odprtimi vodami, ampak da poleg instituta mednarodnega prava upošteva vse relevantne zgodovinske okoliščine, pravičnost in vitalne interese obeh držav, je pojasnil.

Ureditev razmerij s Hrvaško bo po njegovem pozitivno vplivala na gospodarske odnose, Slovenija bo znova dobila status države, ki zna rešiti velike probleme, okrepila pa bo tudi položaj države, ki je za zgled drugim državam v Jugovzhodni Evropi in širše.

Sloveniji gre po Pahorjevih besedah v gospodarskem pogledu relativno dobro, kar naj bi potrdili tudi na nedavnem srečanju vrha evroskupine v Bruslju. "Slovenija je med tistimi, ki gredo naprej. Ampak to bo imelo smisel le, če bomo zaprli enega od vitalnih problemov, ki nas je zaposloval leta in leta. To je problem poštene določitve meje," je dejal.

S podporo arbitražnemu sporazumu bodo državljani po Pahorjevih besedah glasovali za prihodnost, ki je predvidljiva. "Odločamo se za prihodnost miru, prijateljstva in vere v bodočnost. Alternativa je vrsta vprašanj, dilem, nejasnosti. Alternativa je nepredvidljivost," je dejal.

Zavrniti sporazum je po Pahorjevih besedah sicer pravica volivcev, njihova volja pa bo spoštovana. Udeležence je ob tem pozval, naj podpore arbitražnemu sporazumu ne presojajo z vidika podpore vladi. "Vprašajte se, kaj pomeni rešitev z arbitražnim sporazumom za prihodnost nas in naših otrok, in kaj, če rano, ki smo jo komaj pustili, da se zaceli, pustimo, da se znova zagnoji," je dejal.

'Rupel dokazal praznino'

Poslanec Zaresa Franco Juri je medtem napadel nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla (SDS), da zavaja glede arbitražnega sporazuma s Hrvaško. Sprašuje se, ali ne pozna dejstev ali pa jih "namenoma pretvarja in zapleta s ceneno in nestvarno demagogijo".

Juri tudi meni, da je Rupel v petkovem soočenju z zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem na TV Slovenija "dokazal praznino in protislovnost argumentov nasprotnikov sporazuma". Poudarja še, da arbitražni sporazum "ni čarobna palica ali zlata ribica, s katerima bi lahko uresničili vse naše želje ali sanje".

Zmotile so ga predvsem Ruplove trditve, da bi morala biti slovenska morska meja na južni razmejitvi sicer neuresničenega maloobmejnega sporazuma SOPS, torej nekje na višini Poreča oziroma Vrsarja. Moti ga tudi, da je Rupel oporekal v arbitražnem sporazumu zapisani določitvi stika (junction) Slovenije z odprtim morjem, na koncu pa dejal, da bi bila najboljša rešitev sporazum Drnovšek-Račan. Po njegovem mnenju se je Rupel zapletel v protislovja, saj je tudi v sporazumu Drnovšek-Račan omenjen "stik" (junction), ki je omogočen z "dimnikom" mednarodnih voda med odprtim morjem in slovenskimi vodami.

Juri je ob tem pozval volivce, naj se glede arbitražnega sporazuma opredelijo "trezno in na podlagi dejstev". Še posebej, "če želimo dobro Sloveniji in ljudem, ki živijo ob meji in si želimo premik iz sedanjega stanja (statusa quo), ki ga mnogi označujejo kot najslabšo opcijo za naše državne interese".

Uradno v kampanji še nihče

Kljub temu da je kampanja pred referendumom o arbitražnem sporazumu s Hrvaško uradno že stekla, doslej še nobena izmed političnih strank oziroma civilnodružbenih organizacij ni uradno vstopila vanjo oziroma se Državni volilni komisiji ni prijavila kot organizator kampanje. To morajo sicer storiti najpozneje do srede.