Rumeni jopiči: 'domoljubi', ki so v resnici neonacisti?

Eden od očitnih znakov povezave z neonacističnimi gibanji se je pojavil že med samim protestom, ko je eden izmed članov skupine proti množici na Prešernovem trgu iztegnil desnico ter tako salutiral z znanim nacističnim pozdravom, ki so ga pred in med drugo svetovno vojno uporabljali pripadniki Hitlerjeve stranke NSDAP. 

T. i. rumenim jopičem so v bran takoj stopili številni vidni predstavniki in zagovorniki politične desnice na Slovenskem. Med njimi tudi 'Libertarec' Tomaž Štih ter Žiga Turk, nekdanji šolski minister in član strokovne skupine, ki svetuje aktualni vladi. Oba sta namreč zanikala povezave t. i. rumenih jopičev z neonacisti, moškega, ki je iztegnil desnico, pa sta označila za levega provokatorja, ki se je, brez rumenega jopiča, infiltriral v skupino ter jo poskušal diskreditirati. Turk je kasneje vendarle priznal, da po objavi obširne dokumentacije "ni mogoče trditi, da bi šlo za vrinjenega provokatorja".

Da gre za neresnične trditve, se je pokazalo kaj kmalu. Na spletu so se namreč v odziv na pisanje Štiha in Turka kmalu pojavile fotografije omenjene osebe, ki je takoj za tem oblekla rumeni jopič, še pred protestom pa bila v družbi ostalih pripadnikov skupine. Prav tako posnetki. 

Objave t. i. rumenih jopičev je na svojem profilu delil tudi predsednik vlade Janez Janša. To samo po sebi seveda neposredno ne dokazuje povezav politične in t. i. militantne desnice v Sloveniji, vendar stopanje v bran in deljenje objav zagotovo nakazujeta, da skupina uživa podporo in strinjanje (pomembnega dela) trenutne oblasti. 

In kdo so ljudje za maskami, ki si prizadevajo predrugačiti simbolni pomen francoskih rumenih jopičev in katerih delovanje etablirana desnica uporablja za boj zoper svoje politične nasprotnike? Sami v javnosti radi nastopajo in se predstavljajo kot umirjeni in neekstremistični. Vsaj kar se tiče zunanje podobe, ki jo predstavljajo v medijih. 

A kot je možno narediti že pri osnovnih pregledih njihovega digitalnega odtisa, so posamezniki pogosto povezani z nacionalistično skupino Blood and Honour ali pa pozabljeno skupino Tukaj je Slovenija, ki pravzaprav ni nikoli izginila. Slednja je bila prototip modernega nacionalističnega gibanja, ki je poskušalo predstaviti nekakšno desnosredinsko politiko, ki pa jo v ekscesih razbijajo nacionalsocialistična prepričanja. Posamezniki, ki so pred leti bili vidni v Tukaj je Slovenija, kvazi depandansi Blood and Honour, so bili opaženi tudi med rumenimi jopiči. 

Tudi izbira rumenih jopičev ni naključna, saj po Evropi veljajo za nekakšne protestnike, ki se borijo za pravičnost. Tudi v intervjuju so trdili, da so nenasilni, želijo le "preprečiti najhujše". Pogosto sami sebe vidijo kot branik pred ekstremistično levico, ki je po njihovo najbolj nevarna in sprijena skupina ljudi. Težava je le v tem, da v to skupino postavijo vse tiste, ki se ne strinjajo z njihovo politiko, ta pa je po njihovih objavah več kot očitna.  

Dovolj je kratka Facebookova raziskava

Prvo ime, ki se je pojavilo v javnosti, je Julijan R. Njegovo ime so namreč uporabniki spletnih omrežij kaj kmalu povezali z iztegnjeno desnico. Pripadniki skupine so od njegovega početja sicer večkrat tudi distancirali, nazadnje v prispevku za včerajšnjo informativno oddajo 24UR. 

Julijan sicer ne uporablja lastnega Facebookovega profila, vendar Google zadetek in tudi URL zapis razkrivata, da si ga deli s svojim dekletom. Na njegovih fotografijah je mogoče opaziti različne tetovaže, med drugimi tudi število 88, ki velja za enega najbolj prepoznavnih simbolov neonacističnih gibanj. Število 8 v tem kontekstu namreč ponazarja osmo črko angleške abecede H. Dve osmici torej pomenita HH ali Heil Hitler. 

Po podatkih na Facebookovem profilu Julijanovega dekleta se par ukvarja z vzrejo bulterierjev, njuno podjetje pa se imenuje Stormfront Bull Terrier Kennel. Stormfront je (bil) razvpiti internetni forum, ki so ga upravljali beli nacionalisti, antisemiti in zanikovalci holokavsta. Njihovo spletno stran je leta 1996 ustanovil nekdanji vodja ku-klux-klana Don Black. 

Kljub temu, da so nedavne objave na omenjenem profilu skoraj izključno zaznamovane z dejavnostjo vzreje psov, pa 'drsenje' v pretekle objave razkriva Julijanova ideološka stališča.  

Med nekaj deset rumenimi jopiči je izstopal tudi Matic K. iz Ljubljane. Na njegovi roki so nekatera bolj pozorna očesa opazila tetovažo črnega sonca, ki ga uporabljajo nekatere neonacistične, pa tudi okultistične skupine. Simbol se je najprej pojavil v nacistični Nemčiji za grad Wewelsburg, kjer je prvi mož SS Heinrich Himmler še pred drugo svetovno vojno ustanovil šolo za izobraževanje SS kadrov. Njegova politično-ideološka nagnjenja razkriva tudi seznam všečkov oz. strani, ki jim sledi na Facebooku. 

Uporabniki spletnih omrežji so prepoznali tudi Janeza K., ki je prav tako delil več objav, povezanih z vsebinami, ki jih ustvarjajo ali delijo na straneh Rumeni jopiči, Slovenska domobranska legija, Slovenska nacionalna fronta, Tu-je.si,  Slovenia first in številni drugi. Janez K. je očitno svoje Facebookovo uporabniško ime pred kratkim spremenil v Kristjan N. ter izbrisal številne objave.

Podobno se je poskušal skriti tudi Nace P., ki se na Facebooku nahaja pod imenom Lipe P.. Na omenjenem profilu praktično ni več dostopnih objav, vendar predhodni zajemi zaslonov, ki so jih naredili uporabniki, razkrivajo njegovo udeležbo na protestu ter tudi povezave z neonacistično skupino Blood & Honour. V rumenem jopiču je bil na »antiprotestu« tudi njegov prijatelj (če so sodimo po Facebookovih objavah) Kristjan P., ki je na profilu objavil fotografijo v družbi članov Blood & Honour ter tudi razkazoval svoje neonacistično čtivo.

Nadalje, Jaka P., človek s tetovažo keltskega križa na zapestju, ki se ne sramuje kljukastega križa, ki ga je nekoč ponosno nosil na pasu. 

Eden "vidnejših" članov rumenih Jopičev je tudi Andrej O. Z vzdevkom 'Beli'. Tudi on je svoj profil pred kratkim zaklenil, vseeno pa je na profilni fotografiji mogoče videti broško Odinove rune, ki prav tako velja za nacistični simbol. Beli se pojavlja tudi v vlogi uradnega govorca rumenih jopičev. 

Prepoznan je bil tudi Elvis O., eden od starejših članov, ki je na protestu nosil pulover sporne in v mnogih nemških deželah prepovedane neonacistične znamke Thor Steinar. Po poročanju nekaterih medijev naj bi pripadal skrajnodesničarski veji iz Domžal. 

Rumeni jopiči: Med nami ni neonacistov

V včerajšnji izjavi so predstavniki rumenih jopičev v odgovoru na vprašanje, ali so med njimi tudi neonacisti, povedali, da "nihče ne more vedeti, kdo bo prišel med njih". Na ponovljeno vprašanje, se je odgovor glasil: "Ne da bi vedel". Na iztegnjeno desnico pa so se odzvali s komentarjem: "Bil je protest. Mahali smo z levimi rokami, desnimi rokami, z obema, s pestmi, z dlanmi ... Na protestu se pač maha z vsem možnim in nekdo je 'izsekal' ta moment".

Glede na tesne povezave, ki jih med člani skupine v razkriva pogled na njihove družbene profile, pa je očitno, da gre sprenevedanje sogovornika iz vrst t. i. rumenih jopičev. Kot je razvidno s fotografij in zgornjega besedila, so v njihovih vrstah prisotni tudi vidni simpatizerji neonacističnih idej in prepričanj.  

Pravi rumeni jopiči: Gibanje delavskega razreda

Gibanje rumenih jopičev je samoniklo gibanje za ekonomsko pravičnost, ki je sprožilo množične proteste v Franciji konec leta 2018. Povod za začetek protestov je bil dvig cen bencina ter visokih življenjskih stroškov. V gibanju so poudarjali, da finančno breme kot posledica vladnih davčnih reform najbolj obremenjuje delavski in srednji razred, še posebej v ruralnih in priruralnih območjih države. 

Protestniki so tako pozvali k znižanju cen goriva, ponovni uvedbi solidarnostnega davka, dvigu minimalne plače ter uvedbi ljudskih referendumov. Zavzeli so se tudi za pravice tujih delavcev v Franciji ter konec varčevalnih ukrepov. 29. novembra 2018 so objavili seznam 42 zahtev, ki so postale politični manifest gibanja. Hiter prelet skozi program francoskih rumenih jopičev razkriva zahteve, ki so zelo blizu levemu, če ne celo socialističnemu spektru.

V nasprotju s trditvami "slovenskih rumenih jopičev" so se francoski zavzemali za primeren odnos do prosilcev za azil, ki jim je potrebno omogočiti integracijo v francosko družbo skozi delo in izobraževalni sistem. "Dolgujemo jim namestitev, varnost, hrano in izobrazbo." Tistim, ki država ne bi odobrila azila pa bi jim morali omogočiti varno vrnitev v domovino. Rumeni jopiči so izrazili pomislek zgolj glede imigrantskih tokov, ki jih bi bilo zaradi pomanjkljivih kapacitet nemogoče sprejeti in integrirati.  

Rumene jopiče so sicer oblekli ljudje različnih ideoloških prepričanj. Med njimi so bili tako volivci levice kot desnice, tisti, ki se volitev niso udeležili, nekaj pa jih je na preteklih volitvah celo glasovalo za osovraženega sredinskega predsednika Emmanuela Macrona.