"V obrambnem resorju smo ponosni na vojaškega strateškega voditelja, ki je slovenskemu narodu v prelomnem trenutku z odločnim prevzemom oblasti pribojeval velik del narodnostnega ozemlja, in sicer Maribor in Dravsko dolino, v trajno posest. Tega ne bi mogel uspešno narediti, če ob sebi ne bi imel motiviranih in ustrezno opremljenih borcev. Brez generala Maistra in njegovih borcev bi ostali brez pomembnega dela Slovenije," so danes ob obletnici Maistrovega rojstva zapisali na ministrstvu za obrambo.
Mariborski nemški občinski svet je 30. oktobra 1918 razglasil Maribor z okolico za del Nemške Avstrije. Major Rudolf Maister je 1. novembra 1918 kot poveljnik mariborskega okrožja črne vojske v vojašnici 26. strelskega polka v Melju pred mestnim poveljnikom podpolkovnikom Antonom Holikom in zbranimi častniki izjavil, da prevzema v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in Spodnjo Štajersko. Narodni svet je prevzel upravo na slovenskem Štajerskem, majorju Rudolfu Maistru pa je podelil naziv general.
V nekaj tednih je general na območju štajerskega obmejnega poveljstva zbral približno 4000 vojakov in 200 častnikov. 20. novembra 1918 je bil ustanovljen mariborski pešpolk s slovenskimi častniki in slovenskim poveljevanjem.
Maister je 23. novembra 1918 razorožil nemško varnostno stražo, s čimer je mesto Maribor v celoti prišlo pod njegovo poveljstvo. Tako je odločilno vplival na to, da sta Maribor in Spodnja Štajerska ostala v slovenski posesti do danes.
V jugoslovanski ofenzivi na Koroško v drugi polovici pomladi leta 1919 je general Maister skupaj s srbskimi častniki uspešno vodil labotski odred in po zmagi prevzel poveljstvo koroškega obmejnega poveljstva v coni A plebiscitnega ozemlja. Septembra 1919 se je moral s svojimi policijskimi silami umakniti iz cone, ker bi lahko vplival na rezultat plebiscita. Vrnil se je v Maribor in postal njegov poveljnik. Od leta 1921 do 1923 je bil predsednik komisije za razmejitev z Italijo. Zadnja leta svojega življenja je preživel na Uncu pri Rakeku, kjer je umrl 26. julija 1934.
Dan Rudolfa Maistra je slovenski državni praznik od leta 2005, ni pa dela prost dan. Običajno v tem času poteka več prireditev, na katerih opominjajo, da je bil Maister, s pesniškim imenom Vojanov, tudi umetnik in bibliofil.
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.