Rudniške ovire na 11. Jamatlonu premagovalo 162 udeležencev

Rudarjenje je bilo v prvi vrsti ekipno delo, zato se je bilo mogoče tudi na Jamatlon prijaviti le v ekipah, ki štejejo najmanj dva in največ pet članov. Ekipno naravo rudarskega dela ponazarjajo tudi raznolike ovire, s katerimi je posejana trasa Jamatlona, in ki so jih bodo morali tekmovalci premagati.

Trasa Jamatlona je dolga nekaj več kot pet kilometrov in poteka po rudniku od Hrastnika do Trbovelj. Jamatlonci v jamo vstopijo v Barbara vpadniku v Hrastniku, luč sveta pa ponovno ugledajo na trboveljskem Ajnzerju.

Jamatlon je mnogo več kot zgolj jama in adrenalin - je obujanje rudarske tradicije, ki, žal, počasi tone v pozabo, so navedli v omenjenemu zavodu.

Organizator je za vse udeležence Jamatlona predpisal obvezno opremo: čelado, naglavno svetilko, pohodno obutev ter dolge hlače in majico z dolgimi rokavi. Priporočljive so bile tudi rokavice.

Na Jamatlonu so podelili tudi posebna priznanja, poimenovana s pristnimi zasavskimi knapovskimi imeni: Pik as (najbolj izkušen udeleženec), Domfrca (najbolj izkušena udeleženka), Lerhajer (najmanj izkušen udeleženec), Krajcnga (udeleženec iz najbolj oddaljenega kraja), Jamska kura (najbolj simpatična udeleženka), Luftrajder (najbolj simpatičen udeleženec), Ohter prtija (najbolj izviren naslov ekipe), Herc šafla (najbolj srčna ekipa), Dritl kumarati (najbolj tovariška ekipa) in Hoznšajzer (Perkmandeljčevo priznanje za najbolj prestrašenega udeleženca).

Adrenalinsko preizkušnjo v jami pod Hrastnikom in Trbovljami, ki jo je premagalo že več kot 2000 jamatlonk in jamatloncev, so tudi včerajšnji udeleženci opisali kot zabavno in nepozabno in marsikoga je izkušnja tako navdušila, da je že obljubil, da se vrne.