Rudnik 'belega zlata' tik ob slovenski meji: lahko onesnaži Dravo in pitno vodo?

Litij, znan tudi kot 'belo zlato', je material, brez katerega si ne znamo predstavljati zelenega prehoda. Nepogrešljiv je v boju proti podnebnim spremembam, saj je pomemben za izdelavo baterij za električna vozila in ključen za sončno in vetrno energijo. Najbližje nam je zaradi izkopavanja litija zavrelo v Srbiji, prebivalci so se podali na ulice in začasno dosegli prepoved rudarjenja litija. A gigant Rio Tinto, ki stoji za projektom, se ni predal. Julija 2024 je srbska vlada sprejela uredbo, ki Riu Tintu omogoča ponovni zagon projekta pridobivanja litija, smo poročali. Okoljski aktivisti menijo, da je pridobivanje litija škodljivo za zdravje ljudi in okolje ter mu že ves čas nasprotujejo. 

Rudnik litija načrtujejo le 40 kilometrov od slovenske meje 

Zdaj pa se nov projekt napoveduje le 40 kilometrov od slovenske meje. In kot je videti za zdaj: brez okoljske presoje tveganj in čezmejnih vplivov. Nedaleč od slovenske meje v okolici Wolfsburga oziroma Volšpreka, v gorovju Koralpe na avstrijskem Koroškem, se namreč pospešeno pripravlja projekt izkopavanja litija, opozarjajo v okoljski organizaciji Alpe Adria Green. Projekt je že v napredni fazi priprave. Za projektom stoji European Lithium (ECM), hčerinska družba v 100-odstotni lasti družbe Critical Metals, ki kotira na borzi Nasdaq. European Lithium s sedežem v Avstraliji ima 74,30-odstotni delež v Critical Metals. 29. novembra je bila naložba podjetja ocenjena na 452,3 milijona dolarjev.

Bi lahko onesnažili reko Dravo? 

Alpe Adria Green skrbi morebitno onesnaženje reke Drave in vplivanje na kakovost pitne vode, ki jo črpajo vse občine dolvodno od avstrijske meje, saj so črpališča večinoma ob reki Dravi. Občine ob reki Dravi namreč črpajo pitno vodo neposredno iz reke ali njenih obrežij. Onesnaženje bi zahtevalo obsežno čiščenje, s čimer bi nastali dodatni stroški in tveganje za zdravje prebivalcev, ocenjujejo. Reka Labotnica, ki teče skozi Labot, se približno dva kilometra od slovensko-avstrijske meje izliva v Dravo. Zaradi te bližine ima vsak morebiten vpliv iz rudarskega območja potencialno resne posledice za okolje in vodne vire tudi na slovenski strani meje, opozarjajo. 

Kot izpostavljajo, je reka Drava eden najpomembnejših vodotokov v regiji, ki prečka več držav in zagotavlja ključen habitat za številne vrste organizmov. Ekosistemi v reki Dravi vključujejo ribe, nevretenčarje, rastline in mikroorganizme, ki so tesno povezani s kakovostjo vode in njenim fizikalnokemijskim ravnovesjem. Ribe, kot so potočna postrv, lipan in redki sulci, so občutljive na spremembe kakovosti vode. Kemično onesnaženje bi lahko zmanjšalo njihove populacije.  A kot poudarjajo, niso prizadete le ribe, ampak tudi nevretenčarji, mikroorganizmi in vodna vegetacija, ki imajo ključno vlogo v ekosistemu. 

Kljub temu pa po avstrijski zakonodaji za rudarska območja, manjša od 10 hektarjev, ni potrebna presoja vplivov na okolje (OPE), kar vključuje tudi čezmejno presojo vplivov na okolje. To je zelo sporno, saj pridobivanje litija zahteva uporabo velikih količin žveplove kisline in drugih kemikalij, kar prinaša visoko tveganje za onesnaženje tal in vodnih virov, svarijo.

MOPE Avstrijo pozval k čezmejnemu posvetovanju, na sodišču pritožba

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo o izkopavanju litija v Avstriji s strani avstrijskih državnih organov pred decembrom lani ni bilo obveščeno. Glede na to, da gre za lokacijo, ki je od slovensko-avstrijske meje oddaljena okoli 40 km, so v začetku decembra pristojno avstrijsko ministrstvo uradno pozvali k posredovanju vseh relevantnih informacij. Sprva so odgovorili, da je projekt rudnika litija že v fazi predhodnega postopka po Direktivi o presoji vplivov na okolje, v katerem se ugotavljajo verjetno pomembni vplivi na okolje, ter da bo Avstrija Slovenijo informirala in poslala zahtevane informacije. 

Pred dvema tednoma pa so od njih prejeli dodatne informacije, in sicer je Koroška deželna vlada v predhodnem okoljskem postopku ali screeningu izdala odločbo, s katero je odločila, da za projekt pridobivanja litija v Koralpah ne velja obveznost izvedbe presoje vplivov na okolje, saj da niso bile dosežene mejne vrednosti, določene v avstrijskem zakonu o presoji vplivov na okolje. V odločitvi o presoji niso bili omenjeni morebitni čezmejni učinki. Okoljska organizacija, občina in vodno združenje so zoper navedeno odločbo vložili pritožbo, zato trenutno poteka postopek na Zveznem upravnem sodišču. Razlogi za pritožbe so se nanašali na uporabo in usodo nevarnih snovi ter morebitne učinke na oskrbo s pitno vodo, zlasti na Štajerskem. 

"Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo menimo, da čezmejni vplivi na podzemne vode in reko Dravo, ki je čezmejnega značaja, ne morejo biti izključeni, zato smo avstrijsko stran pozvali k realizaciji čezmejnega posvetovanja. V skladu z EU zakonodajo bomo najprej počakali na odločitev avstrijskih sodišč. Še naprej pa bomo pozorno spremljali razvoj dogodkov v zvezi z načrtovanim pridobivanjem litija na območju Koralp. Posebej bomo pozorni na postopke, ki bi lahko imeli čezmejne vplive na okolje in prebivalstvo. Pričakujemo, da nas bo avstrijska stran pravočasno in ustrezno obveščala o vseh nadaljnjih postopkih, skladno z določbami mednarodnih okoljskih pogodb in EU zakonodaje," zagotavljajo na MOPE. 

Kakšen okoljski vpliv ima rudarjenje litija po svetu? 

"Litij sodi med ključne surovine za zeleni prehod. Po podatkih študije predvidevanja bo, zaradi razvoja zelenih tehnologij v naslednjih desetletjih (2030-2050), potreba po določenih mineralnih surovinah v EU močno narasla.  Ker gre za surovine, ki so ključne za zelene tehnologije, hkrati pa jih Evropa večinoma uvaža in je njihova dobavna veriga nestabilna, govorimo o kritičnih mineralnih surovinah. Zmanjšanje tveganj pri dobavi teh kritičnih mineralnih surovin naslavlja lani sprejeta Uredba  Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami. Evropska samooskrba s kritičnimi mineralnimi surovinami je torej za zeleni prehod izjemno pomembna," pa poudarjajo na na Oddelku za mineralne surovine in geokemijo, iz Geološkega zavoda Slovenije.  

Z vplivi rudarjenja litija na okolje  se na GeoZS trenutno ne ukvarja noben raziskovalec, zato nimajo strokovno utemeljenega mnenja, ki bi presegalo javno dostopne objavljene ocene. Na načelni ravni lahko komentirajo, da ima pridobivanje mineralnih surovin določene vplive na okolje, ki pa jih je mogoče z ustreznimi postopki izrazito zmanjšati. Projekti, ki se izvajajo v članicah Evropske Unije, morajo upoštevati okoljsko zakonodajo Evropske Unije in držav članic.

Elena Lunder iz društva za sonaraven razvoj Focus, pa opozarja, da kopanje mineralnih surovin na splošno prispeva k emisijam toplogrednih plinov, uničevanju biotske raznovrstnosti, onesnaževanju zraka, vode in tal, spreminjanje rabe tal in zmanjšana razpoložljivost vodnih virov. Zlasti pri litiju sedanja proizvodnja ustvarja veliko količino rudarskih odpadkov na tono pridobljene rude, kar je več kot pri drugih kovinah. Pridobivanje in proizvodnja litija različno močno vplivata na vodne vire, odvisno od uporabljene metode, ki pa je odvisna od tipa nahajališča litija, našteva. Kot opisuje dogajanje po svetu, v solinah v Latinski Ameriki slanico, bogato z litijem, črpajo globoko pod zemljo kar konzumira ogromne količine vode ravno v območjih, kjer te primankuje. V naši okolici pa govorimo o pridobivanju litija iz trdih kamnin, ki se lahko izvaja na območjih, ki niso izpostavljena vodnemu stresu, vendar ta metoda še vedno porabi veliko vode.

Pri pridobivanju litija iz trdih kamnin pa je najbolj problematično onesnaževanje z rudarskimi odpadki. Ti ostajajo tudi po zaključku rudarskega projekta, saj ni resnično učinkovitega načina za obdelavo odpadne kamnine in proizvodne jalovine. Ti odpadki se običajno skladiščijo na prostem, v skladiščih in bazenih za odlaganje odpadkov. Pri nekaterih vrstah rudnikov lahko prispevajo k zakisljevanju vodotokov zaradi kislega odtekanja iz rudnikov. Ti odpadki lahko širijo tudi strupene snovi (z vplivom na strupenost za ljudi in ekotoksičnost) in radioaktivne snovi, ki se naravno pojavljajo v nahajališčih. Možnost sproščanja strupenih ali radioaktivnih snovi je potrebno oceniti za vsak primer posebej, saj se ta razlikuje glede na nahajališče, lokalne vremenske razmere, uporabljeno tehnologijo itd., pojasnjuje.  

Študija o starih odlagališčih svinca, cinka, bakra in arzena je pokazala, da je onesnaženje iz teh odlagališč prizadelo 479 200 km vodotokov (kar je več kot 70-krat več kot dolžina reke Amazonke), 164 000 km gozdnih ravnic in približno 20 milijonov ljudi, ki živijo na teh onesnaženih tleh. Sicer te študije niso vključile odlagališč litija ampak so vplivi lahko podobni. Skladišče jalovine v rudniku litija Jiajika na Kitajskem, je bilo odgovorno za širjenje arzena, kroma in vanadija, pri čemer so vrednosti arzena v vodnih tokovih ponekod presegle vrednosti WHO za varno pitno vodo, spomni. 

Rudnikov litija že preveč? 

Med letoma 2021 in 2023 se je cena ene tone litija na ameriških trgih skoraj potrojila in leta 2023 dosegla najvišjo vrednost, 46.000 dolarjev (42.000 evrov) na tono, ugotavlja poročilo ameriškega geološkega zavoda. Na Kitajskem, ki je glavna odjemalka litija v regiji, je bila tona kovine na vrhuncu leta 2023 vredna neverjetnih 76.000 dolarjev (70.000 evrov), izpostavlja AP. A borzna cena je v letu 2024 strmoglavila. Posledica velikih pričakovanj je bila namreč odprtje številnih novih nahajališč, čemur se je pridružil padec povpraševanja po električnih vozilih, kar je privedlo do presežne ponudbe in zloma cene. Kot sklene Lundrova, je pomembno predvsem, da se zmanjša poraba litija in išče alternativne načine pridobivanja litija. Za litij je vpliv CO2 pri proizvodnji iz recikliranja za 38 % manjši kot pri rudarjenju, ponazori.