Vsa Šaleška dolina tri dni upala na čudež, a jama je vzela vse tri rudarje

V ponedeljek je v velenjskem rudniku zasulo rudarje iz popoldanske izmene, ki so opravljali dela v jami Preloge na glavnem odkopu CD 4, na tako imenovanem "čelu" jame, ki je najbolj izpostavljeno mesto odkopa. Enajsterica je gmoti materiala za las ušla, trije pa so ostali pogrešani. Enega izmed njih so kmalu našli mrtvega, dva so še naprej mrzlično iskali. 

V nesreči je po ocenah vdrlo od 500 do 700 kubičnih metrov materiala. Ročno so ga odstranjevali, da bi prišli še do zadnje pogrešane osebe. Že v torek je generalni direktor rudnika Marko Mavec dejal, da upajo na najboljše, a da se bojijo najslabšega. V današnji popoldanski izjavi je nato potrdil, da so se najhujši strahovi uresničili.

Že zjutraj so iz premogovnika sporočili, da so se prebili do lokacije drugega ponesrečenega rudarja. "Z žalostjo v srcu vas obveščamo, da ponesrečeni ni preživel," so zapisali v sporočilu za javnost. Pozneje so nato s Policijske uprave (PU) Celje sporočili, da gre za 31-letnika. "V mislih smo s svojci in z družinami rudarjev," poudarili.

Tretjega rudarja so nato našli okoli tretje ure popoldne. Nesreče ni preživel niti on. Na omenjeni policijski upravi so zvečer potrdili, da je bil star 32 let.

Drugega ponesrečenca, ki so ga mrtvega našli zjutraj, so že transportirali iz jame, tretjega pa še niso uspeli niti odkopati do konca. "Ko bo tudi ta odkopan, ga bomo prinesli iz jame," je v izjavi povedal Mavec. Odkopavanje nasutega materiala še vedno poteka, doslej so odkopali približno 250 kubičnih metrov nasutega materiala, ki jim je zaradi svoje narave povzročil izredno veliko težav, ostali sta jima še približno dve tretjini. V akciji je sodelovalo 80 aktivnih reševalcev, ki jih je usmerjal štab.

Umrli rudar, ki so ga našli kot prvega, je bil star 49 let. V vseh treh primerih so bile odrejene sodne obdukcije, so sporočili s PU Celje, kjer dodajajo, da bodo kriminalisti ogled kraja nesreče v sodelovanju s predstavniki rudarske inšpekcije začeli takoj, ko bo zagotovljena dovolj visoka stopnja varnosti. "Trenutno potekajo zasegi različne dokumentacije in razgovori z zaposlenimi," so zapisali.

Borili so se z golimi rokami

Mavec je poudaril, da je to za vse zelo tragičen dogodek. Psihološko podporo nudijo svojcem umrlih, reševalcem in ostalim zaposlenim v rudniku. Izpostavil je, da je bilo reševalnje izjemno zahtevno in tudi izredno nevarno. Ves čas so bili pozorni, da ne bi prišlo do novega vdora. "Odkrivati svoje kamerate, svoje brate, je izjemno težko in psihološko izredno zahtevno," je dodal, da bodo te trenutke podoživljeli verjetno vse življenje.

Takoj na začetku akcije so šli najboljši reševalci, kar jih premogovnik premore, takoj v reševanje.  Sprva so delali pod maskami, nato se je vzpostavilo normalno zračenje. Rudniški kanal je zasul mulj s kamenjem. Gre za zelo lepljiv material, ki se čez čas strdi. Reševalci so se borili z golimi rokami, da bi se čim prej dokopali do pogrešanih.

Mavec pravi, da se je v srca rudarjev naselil strah, kljub temu, da vedo, da delajo v enem najbolj varnih rudnikov na svetu, v katerem v zadnjih 22 letih ni bilo tako hude nesreče: "Vedo tudi to, da je narava neizprosna in da je delo nevarno."

 Najhujša premogovniška nesreča do zdaj se je sicer zgodila februarja 2003, ko sta umrla dva rudarja.

Finančna pomoč in štipendije za otroke umrlih

Svojcem umrlih pa je direktor premogovnika obljubil tudi materialno pomoč. "Rudarji so namreč običajno tisti, ki so prvi in glavni, ki preživljajo družino, zato bomo poskrbeli, da nihče ne bo prikrajšan ali trpel kakršnega koli pomanjkanja.  Vse otroke, ki jih imajo, bomo ne samo uspešno spravili do kruha, temveč jim kljub nsreči omogočili kolikor toliko srečno otroštvo in jih tudi pospremili v življenje, tako da se bodo lahko šolali. In nenazadnje, če bomo lahko, zanje tudi zagotovili službe," je obljubil.

Za umrlimi so namreč ostali majhni otroci.

Proizvodnjo bo treba kmalu spet zagnati

Čeprav so po nesreči prekinili proizvodnjo na odkopih, so rudarji zaradi določenih aktivnosti ostajali v jami. Kdaj bodo ponovno zagnali tudi odkope, za zdaj še ne vedo. Najprej bi moral biti po Mavčevih besedah na vrsti odkop B v jami Pesje, saj so se na njem že pojavile deformacije: "Odkopi niso pripravljeni za to, da stojijo," je pojasnil. 

Zatrdil je, da so se pogovarjali tudi z rudarji in jih vprašali, če se strinjajo, da proizvodnjo čimprej znova zaženejo. "Odgovor predvsem jamskih vodij je bil, da vedo, da življenje mora teči dalje, naprej pa je treba poskrbeti za varnost delavcev," je poudaril, da je treba jamska delovišča pripraviti na način, da ne bo nobenega dvoma, ali je na njih varno delati. Omenjeni odkop B bodo tako najverjetneje zagnali že jutri. Glede ostalih delovišč se morajo še pogovoriti. S čiščenjem mesta vdora pa ne bodo hiteli, saj bodo tam izjemno previdni, da ne bi prišlo do nove nesreče.

Obljubil je sicer, da v jamo nikogar ne bodo silili: "Nihče ne sme iti s prevelikim strahom ali odporom v jamo, saj predstavlja nevarnost zase in za svoje sodelavce."

V Premogovniku pripravljajo tudi žalno slovesnost, ki bo predvidoma v petek.

Velenje in Šoštanj žalujeta

Ob tej tragediji tudi nekdanji rudarji ponovno podoživljajo nesreče iz preteklosti in se ponovno spominjajo kolegov, ki so jim jame vzele življenja, je za oddajo 24UR poročala Ema Čepon. 

Občani pred kipom rudarja na Titovem trgu v Velenju prižigajo sveče in polagajo cvetje v znak sožalja ter upanja. Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je danes s sklepom razglasil dan žalovanja, ki bo v petek. V znak spoštovanja in žalovanja bodo vsi javni dogodki in prireditve v Velenju odpovedani do vključno sobote.

Da v teh dneh preživljajo izjemno težke trenutke, so sporočili tudi z Občine Šoštanj. "Dva izmed ponesrečenih v Premogovniku Velenje sta naša občana. Ne zgolj občana, sta naša znanca in prijatelja, zato nas je ta nesreča toliko bolj prizadela. S svojci globoko sočustvujemo in jim izrekamo vso našo podporo in pomoč," so sporočili.

Župan Boris Goličnik je za dan žalovanja razglasil v četrtek. Ob 12. uri se bodo oglasile sirene in takrat se v vseh javnih zavodih, podjetjih in drugih ustanovah prekine z delom ter se z minuto molka pokloni preminulim rudarjem, so pojasnili na šoštanjski občini. Za obdobje žalovanja so že od včeraj do vključno nedelje v občini Šoštanj odpovedali vse javne dogodke ter v znak žalovanja pred občinsko stavbo izobesili črno zastavo.

"V času, ko se zdi, da pristni človeški odnosi in vrednote izgubljajo svoj pomen, predstavljajo rudarji vzor tovarištva, solidarnosti in pomoči, kar se odraža tudi na ostalih prebivalcih v Šaleški dolini, tudi občini Šoštanj, ki je z rudarjenjem neločljivo povezana na vsakem koraku že mnogo desetletij," pravijo. Dodali so še, da so v mislih tudi z jamskimi in drugimi reševalci, ki so vložili vse napore v reševanje. "Nikoli se ni lahko spustiti na delo v rove 500 metrov pod zemljo, v teh dneh pa je to še toliko težje. Vsem izrekamo velik poklon, zahvalo in spoštovanje," so še dodali. 

"Bil je steber skupnosti"

Kot smo že poročali, je krajevna skupnost Gaberke na Facebooku zapisala, da so v ponedeljek izgubili 49-letnega sokrajana, ki je tragično preminil v nesreči Premogovnika. Gre za Aleksandra Judeža, ki je bil med drugim tudi gasilec. 

"Življenje je tako krhko in nepredvidljivo, da nas lahko v trenutku oropa dragocenih ljudi, ki jih imamo radi in spoštujemo. Aleksander je bil človek izjemnega poguma, predanosti in dobrote. Bil je steber naše skupnosti, ki je vedno pomagal, ko smo ga potrebovali, ter s svojo prisotnostjo vlival moč in upanje," so zapisali.

Rudarska inšpekcija že v ponedeljek začela izredni nadzor

Kraj nesreče so si ogledali tako kriminalisti in policisti kot tudi preiskovalna sodnica in državna tožilka. Izredni nadzor je sicer že v ponedeljek začela tudi rudarska inšpekcija. Kot je pojasnil minister za naravne vire in prostor Jože Novak, bodo pregledali vzroke in ostale zadeve v zvezi z dogodkom. Želi si potrditev, da je rudnik varen in da bo ustrezno deloval tudi po tem tragičnem dogodku. 

Rudarski inšpektorji so začeli v okviru inšpekcijskega postopka ugotavljati okoliščine nesreče. Med drugim so si ogledali del odkopa, kjer je prišlo do rudarske nesreče in delo rudarskih reševalcev Premogovnika Velenje.

 Izvajanje intervencijskih ukrepov vodi ekipa Premogovnika Velenje, ki je za to  strokovno usposobljena, so nam pojasnili na Inšpektoratu RS za naravne vire in prostor. Kot pravijo, je trenutno aktiviranih 80 rudarskih reševalcev.

Dodaja, da Premogovnik Velenje o aktivnostih, ki jih izvaja na odkopu, dnevno obvešča rudarsko inšpekcijo, ta pa ugotavlja vzroke z nesrečo z zbiranjem dokazov, izjav, pregledom dokumentacije in podobnim. 

Rudarski inšpektor je v primeru skupinske nesreče v premogovniku že v ponedeljek uvedel inšpekcijski postopek, kot to določa v takih primerih Zakon o rudarstvu. Naloga v okviru tega nadzora je tudi, da  odredijo ukrepe za zavarovanje dokazov in varnostne ukrepe. Rudarska inšpekcija pri zavarovanju dokazov sodeluje s kriminalisti.

"Glede na to, da intervencija oziroma reševalna akcija še poteka,  inšpektor posebnih varnostnih ukrepov še ni odredil. Ko bo reševanje končano in ko si bo rudarski inšpektor lahko ogledal lokacijo, kjer je prišlo do vdora materiala, bo odredil tudi varnostne ukrepe, če bodo le ti potrebni," pojasnjujejo na omenjenem inšpektoratu.

Si je pa v torek inšpektor ogledal del odkopa, kjer je prišlo do rudarske nesreče, in sicer na odkopu CD4/J ter v zasutem delu odvozne proge. "V odprtem delu odkopa ni bilo mogoče videti, kje je prišlo do vdora materiala na odkop in odvozno progo," pojasnjujejo.

Inšpekcijski nadzor še ni končan, danes vsi trije rudarski inšpektorji nadaljujejo z ugotavljanjem okoliščin nesreče v rudniku. "Dokler inšpekcijski postopek poteka in ugotovitve še niso zaključene, rudarski inšpektorji zadev ne komentirajo," še poudarjajo na inšpektoratu. 

O ugotovitvah v tem nadzoru in morebitnih vzrokih nesreče bo izdelano pisno mnenje.