Ob tem so s sklepom upravi naložili, da pripravi program celostne programske, kadrovske, finančne in sistemske reorganizacije RTVS.

Predsednik uprave Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Zvezdan Martić je uvodoma pojasnil, da so razmere izjemno težke, programsko-produkcijski načrt pa da so pripravili na realnih predpostavkah. "Predlog je najboljše, kar smo v tem času in s temi viri lahko pripravili," je dejal. V programu so po njegovih besedah ohranili vse, na kar so člani sveta opozorili na preteklih sejah. Ohranjajo tudi storitve za gluhe in naglušne ter programe o manjšinah. Dodal je, da glasbena produkcija v prvem tromesečju ne bo okrnjena, potekajo pa tudi pogovori z oglaševalci o dodatnih sredstvih.

Člana uprave Simon Kardum in Franci Pavšer sta povedala, da se z načrtom ne strinjata. Kardum je opozoril na podpis sporazuma med vlado in socialnimi partnerji o uskladitvi plač z inflacijo v prihodnjem letu, kar bo za RTVS na odhodkovni strani pomenilo 1,9 milijona evrov več, ki niso predvideni v načrtu. Pavšer pa je opozoril, da kadrovski načrt ni usklajen z enotami, in dejal, da bodo s krčenjem programa izgubili tudi občinstvo, ki ga bodo težko pridobili nazaj. 

Direktorica digitalnih vsebin Kaja Jakopič meni, da je programsko-produkcijski načrt slab. Prepričana je, da bi morali digitalni razvoj krepiti, a ga z načrtom slabijo. Tudi direktor radia Mirko Štular je dejal, da načrta ne more zagovarjati, saj premočno posega v program Radia Slovenija. Dodal je, da je nevralgična točka radia kadrovski načrt, ki ni realen in skladen z načrtom produkcije.

Načrt pa podpira direktorica televizije Ksenija Horvat. Dejala je, da so med drugim zagotovili prenos poletnih olimpijskih iger, evropskega nogometnega prvenstva in kolesarske dirke po Franciji. Zatrdila je, da bodo predvsem zagotovili stabilizacijo informativnega programa in kulturo vrnili v osrednje informativne oddaje. Tudi risank bo po novem načrtu le nekaj manj kot v letu 2023.

Uprava je sicer popravljen predlog načrta svetnikom posredovala v sredo popoldne. Predvideva, da bodo oddaje zgostili v prvem polletju 2024, ko bo oddaj in filmov le malo manj kot letos, zato pa je od julija do decembra predvidenih nič nekaterih oddaj. Martič je dodal, da se bodo v prvih mesecih trudili zagotoviti dodatna finančna sredstva, da do "mrka v programu ne bo prišlo", ni pa mogel dati zagotovila, da se to ne bo zgodilo. Pojasnil je tudi, da finančni načrt ne sme predvidevati izgube, saj je to nezakonito.

Sicer so pohvalili nekatere spremembe predloga, in sicer povečanje števila risank, dokumentarnih oddaj in tujih filmov ter manjše zmanjševanje števila radijskih oddaj na vseh treh radijskih programih. A opozorili, da cilji in dejanja v programskem načrtu niso usklajeni, saj se na primer želijo približati mladim, ob enem pa zmanjšujejo število oddaj Male sive celice.

Nekateri člani sveta so poudarili, da morajo delavci, svet in uprava pritisniti na vlado, da zagotovi financiranje, saj mora po zakonu o vladi izvrševati pravice in dolžnosti, ki pripadajo Republiki Sloveniji kot ustanoviteljici zavoda.

Pohvalili so tudi več sredstev za investicije, ob tem pa izrazili pomislek o nakupu električnih avtomobilov. Opozorili so, da bi lahko z nakupom počakali še kako leto, ko bo finančna situacija boljša. Martić je odgovoril, da gre za investicije, kar je druga vreča denarja kot za stroške produkcije, ob tem pa se morajo držati tudi zelenih zavez.

Na novinarski konferenci po seji sveta je predsednik sveta Goran Forbici dejal, da sprejet program ni tak, kot ga pričakuje javnost in ki bi v celoti kvalitetno izpolnjeval naloge, ki jih RTVS nalaga zakon. "Kot predsednik sveta ta program vidim kot šestmesečni načrt in pričakujem, da se še pred iztekom šestih mesecev pogovorimo o spremembah programa in o rebalansu proračuna," je dejal. 

RTV Slovenija je globoko v rdečih številkah. Negativni rezultat zavoda bo po ocenah konec leta znašal 10,5 milijona evrov. 

Konec leta 2022 so glede na letno poročilo zaposlovali 2106 oseb, stroški dela pa so znašali 78,45 milijona evrov. Leto 2023 naj bi po napovedih končali z 2070 zaposlenimi.  

Sindikat novinarjev: Cilj delovanja javnega zavoda ni dobiček, ampak izvajanje uzakonjenih nalog

Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) se je na odločitev odzval kritično. Svetnicam in svetnikom RTV očitajo, da so podprli finančni načrt za leto 2024, ki ni usklajen s programsko-produkcijskim načrtom in obratno, oba pa v drugi polovici leta predvidevata izrazito krčenje programov in ponudbe. "Sprejeta dokumenta pomenita nepredvidljivo tvegan poseg v izvajanje javne službe osrednje medijske in kulturne institucije v državi," so zapisali in pojasnili, da programsko ponudbo obravnavata "kot funkcijo poslovnega rezultata, ne pa kot funkcijo izvajanja javne službe, kot je zamišljeno tudi v zakonu in v statutu, saj cilj delovanja javnega zavoda ni dobiček, ampak izvajanje uzakonjenih nalog".

V novinarskih sindikatih so poziv naslovili tudi na ustanovitelja, torej državo. "Od ustanovitelja pričakujemo, da bo opredelil primerno financiranje zakonsko določenih obveznosti javne službe za leto 2024 in ustrezno ukrepal za finančno sanacijo programov in razvoja javne službe RTV Slovenija, vsaj dokler z novim zakonom ne bo urejeno financiranje javne službe, ki ne bo odvisno zgolj od dobre volje vsakokratne vlade."

Prav tako se je oglasilo Društvo novinarjev Slovenije. Kot so zapisali, se pridružujejo opozorilom nekaterih uredništev in odgovornih urednikov v skrbi za program in dopisniško mrežo javne radiotelevizije. Od ustanovitelja pričakujejo, da nemudoma zagotovi stabilno in ustrezno sistemsko financiranje. Uprava zavoda pa naj poskrbi, da bo finančni načrt zagotavljal kakovosten program in razvoj, so navedli.

Tudi na fasadi RTVS bi morali po njihovi oceni razobesiti napis, da je STAnje resno, kot je od leta 2021 do danes visel na oknih Slovenske tiskovne agencije (STA). Odstranili so ga šele po današnjem podpisu pogodbe z uradom vlade za komuniciranje o opravljanju javne službe STA v letu 2024.

Stanje pa ni resno samo na RTVS, ampak tudi v številnih drugih medijih, čeprav novinarji tega ne izražajo z napisi in javnimi protesti, ugotavljajo v društvu. Številni novinarji se po njihovih besedah vsak dan znova borijo za to, da lahko na prvo mesto postavijo osnovno nalogo novinarstva, ki je obveščanje javnosti o dogodkih v javnem interesu.