Rektor mariborske Univerze Ivan Rozman je sprva o zanj očitno zelo občutljivi temi molčal, podatek o prav nič skromnem honorarju je v ponedeljek celo zanikal. Danes pa se je vsaj približne številke vseeno spomnil. "45-ih milijonov tolarjev ravno nisem prejel, nekaj manj pa sem res dobil v treh letih. To so neproračunski viri, dejansko je to projektno delo." Rektor poudarja, da je to avtorski, nikakor ne lahko zaslužen honorar: "skupaj s plačo je to približno kakšen milijonček mesečno".
Da je predlani prejel 22 milijonov tolarjev avtorskega honorarja, priznava tudi dekan kranjske Fakultete za organizacijske vede Jožef Florjančič. To pa je precej manj od očitanih 55-ih milijonov tolarjev. Zakaj taka razhajanja, bi lahko razkril davčni zapisnik, v katerem je znesek naveden, vendar ga dekan ni želel pokazati.
Florjančičeva mesečna plača znaša 540.000 tolarjev, leta 2002 pa je dobil še 22 milijonov tolarjev kot izredni predavatelj in mentor ter pisec literature. To pa po rektorjevem mnenju ni prav nič spornega. "Dekan sem. Garam. A moram sedaj na vsak način delati na tem, da bom čim manj zaslužil," se sprašuje Florjančič.
Po njegovem ni sporno niti to, da sta njegovi hčerki na fakulteti asistentki in meni, da je v ozadju afere nekdo, ki ne želi, da bi Kranj dobil univerzo, za kar si on prizadeva. Kdo bi to bil, pa Florjančič ni želel odgovoriti.
Kolikšni so honorarji profesorjev?
Poskušali smo izvedeti, koliko lahko dodatno zaslužijo profesorji ljubljanske univerze. Koliko so plačani za mentorstvo diplomske naloge, za članstvo v komisijah, za nadomeščanja, predavanja izrednim študentom in pisanje učbenikov. Toda rektor Jože Mencinger pravi, da teh podatkov nima.
Redna delovna obveznost profesorja je 40 ur tedensko. Znotraj tega je dolžan opraviti 6 – 8 ur predavanj, ostalo je raziskovalno in drugo pedagoško delo. "Te obveznosti naj bi pokrivala plača, ki jo profesor dobi na podlagi državnih sredstev," je povedal Mencinger.
Podatkov, kakšne honorarje izplačujejo fakultete svojim profesorjem, univerza nima. Po Mencingerjevih besedah so to sredstva, ki jih članice pridobijo direktno z delovanjem na trgu. "Na žalost sem sodijo tudi plačila izrednih študentov," pove Mencinger. Enotne tarife, koliko so lahko profesorji plačani za predavanja izrednim študentom in tudi za druge dejavnosti, pa univerza nima.
Edini izdelan standardni cenik, ki ga univerza ima, je torej cenik za študijske programe, ki pa je namenjen študentom.
