Slovenija

Rous novi predsednik DeSUSa

Postojna, 23. 03. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Demokratična stranka upokojencev ima novo vodstvo. Janka Kušarja je na čelu stranke zamenjal Anton Rous, ki je na kongresu v Postojni dobil večinsko podporo delegatov. Zadnji dan kongresa so delegati sprejeli še nekaj dopolnil k programskim usmeritvam stranke.

Novi predsednik DeSUSa
Novi predsednik DeSUSa FOTO: 24ur.com

Rous je na kongresu demokratične stranke upokojencev z 92 proti 84 glasovi premagal Stjepana Šauberta. Podpredsedniki stranke so postali Ivan Kebrič, Marija Gjerkeš Dugonik in Dragica Nenadič, premalo glasov pa sta dobila dosedanji podpredsednik Jože Sedmak in Emil Kolenc. V novem izvršnem odboru bodo sedeli Mirko Bernhard, Franjo Čevnik, Zorko Debeljak, Ivan Jurše, Aleš Kardelj, Jani Kavtičnik, Srečko Mlinarič, Dragica Nenadič, Janez Pučko in Branko Simonovič. Delegati so izvolili tudi 35 članov sveta DeSUS.

"Moram reči, da bo treba izkušnje dosedanjega vodstva, ki so bile dobre, upoštevati tudi v moji neposredni angažiranosti, zato se jim ne odrekam. Je pa potrebno izboljšati metodologijo sodelovanja s poslanskim klubom, da bi lahko naša skupina poslancev učinkovitejše zavzemala stališča stranke v DZ. Verjamem, da se bo v slovenskem prostoru o DeSUS-u prihodnje dni slišalo nekaj več kot do sedaj. Kar zadeva neposrednih priprav na letošnje volitve, pa smo bili na pogovorih v stranki precej koreniti," je po imenovanju na mesto predsednika stranke za 24 ur povedal novi predsednik, Anton Rous.

Anton Rous, diplomirani pravnik, rojen leta 1939, je bil doslej član sveta stranke, med drugim pa je bil predsednik tedanjega izvršnega sveta občine Maribor. Je tudi podpredsednik Turistične zveze Slovenije in predsednik te zveze v Mariboru.

Nova dopolnila k programskim usmeritvam

Ta se nanaša na ureditev položaja slovenske manjšine v sosednjih državah, slovenske državne organe pa pozivajo, da v svojih stikih z Avstrijo in Italijo, kot tudi v okviru mednarodnih asociacij, bolj odločno opozarjajo na nerešena in pereča vprašanja, s katerimi se sooča slovenska manjšina v sosednjih državah, ter zahtevajo njihovo takojšnje reševanje. Ob tem opozarjajo na nujnost že večkrat napovedane zakonske ureditve položaja zamejcev.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10