O ugotovitvah SDS sta se Janez Janša in Anton Rous pogovarjala na neformalnem sestanku. "Sam sem preveril resničnost napovedi. Nobenega zahtevka za kakršnokoli ponovno preštevanje glasov ni. Sam pa ocenjujem to vprašanje kot popolnoma deplasirano," je povedal Anton Rous, ki poudarja, da DeSUS je parlamentarna stranka, kar naj bi, po njegovih besedah potrjevali tudi glasovi, ki prihahajo po pošti.
Rous pa je komentiral tudi izjavo Janeza Janše o tem, da podatki SDS kažejo, da se DeSUS ni uvrstil v parlament. "Vsak lahko ima svojo oceno," pravi Anton Rous. Mislim, da je bila ocena nekorektna. Mi ne oporekamu volilnemu rezultatu slovenske demokratske stranke, zato tudi njihovega pomisleka ne sprejemamo kot dobronamernega. Mislim, da je pred 13. oktobrom, ko bodo znani uradni rezultati, deplasirano sklepati kakršne koli kombinacije v zvezi s koalicijskimi sporazumi. Če pa je to v ozadju, pa naj takoj povem, da v kolikor bo gospod Janša sestavljal vlado skupaj z gospodom Bajukom, DeSUSa zraven ne bo," pravi Anton Rous.
Dejal je še, da na srečanju z Janezom Janšo tudi ni bilo nikakršnih pogovorov o morebitni ponudbi demokratov za vstop DeSUSa v koalicijo.
Janševo mnenje, da DeSUS ni dosegla štiriodstotnega praga za vstop v parlament, podpira več kot 3.600 zaupnikov oziroma članov volilnih odborov, ki so preverjali rezultate volitev na vseh voliščih. Stranka namerava na podlagi zapisnikov vnovič izračunati rezultate volitev in mandate. Po približno polovici preštetih volišč je namreč DeSUS dobil 3,8 in ne štirih odstotkov, kot je izračunala Republiška volilna komisija (RVK).
Po primerjavi neuradnih in neformalnih podatkov RVK, ki so jih zbrali zaupniki SDS na voliščih in pri okrajnih volilnih komisijah v času štetja glasov, se podatki z nekaterih volišč znatno razlikujejo, prav tako pa so pri SDS ugotovili, da je v enem od volilnih odborov sodeloval tudi kandidat na volitvah. Zaradi vsega navedenega bo SDS v zakonitem roku predlagala volilnim komisijam volilnih enot oziroma RVK, da preveri vnos podatkov za posamične liste iz zapisnikov volilnih odborov v računalnike okrajnih volilnih komisij in ponovno štetje glasovnic z nekaterih volišč, kjer se zbrani podatki bistveno razlikujejo.
Kot nam je povedala poslovna sekretarka RVK Nina Mujevič, na komisiji doslej še niso imeli takšnega primera oziroma zahteve.
Ali DeSUS "moti" SDS?
V primeru, da stranka upokojencev DeSUS ne bi vstopila v parlament, to pomeni, da bi SDS in NSi dobili večino poslanskih mest v državnem zboru.
SDS ima po sedanjih začasnih rezultatih volitev 29 od 90 poslanskih sedežev, Bajukova NSi pa devet. Morebitni koalicijski partner Podobnikova SLS pa je dobila sedem sedežev, kar pomeni, da bi skupaj imeli 45 sedežev, torej manj od večine. V primeru, da DeSUS ne bi vstopil v parlament, bi omenjene stranke imele večino brez četrtega partnerja v koaliciji.
Začasni neuradni rezultati volitev so pokazali, da je SDS dobila 29,10 odstotka glasov in s tem 29 poslanskih mest. LDS je dobila 22,81 odstotka glasov in s tem 22 poslanskih mest, ZLSD je z 10,18 odstotki glasov volivcev dobila deset poslanskih mest. Na četrto mesto se je z 9,01 odstotka glasov in devetimi poslanci v novi sestavi parlamenta uvrstila NSi, sledi ji SLS z 6,82 odstotki glasov in sedmimi poslanskimi mesti, SNS bo imela v parlamentu šest poslancev, saj je dobila 6,28 odstotka glasov.
V parlament se je po začasnih neuradnih rezultatih volitev uvrstila tudi DeSUS, saj je zbrala 4,05 odstotka glasov, kar pomeni, da naj bi jo v državnem zboru predstavljali štirje poslanci.
Procedura štetja glasov je natančno določena
Pravila so jasna, pravijo na republiški volilni komisiji. Glasovalna skrinjica, v katero na dan volitev oddamo svoj glas, do 19. ure, ko se zaprejo volišča, ostane zapečatena. Zlorab seveda nikoli ni mogoče popolnoma izključiti. Janez Pogoreleciz RVK je dejal, da so že doživeli, da so se v volilnih skrinjicah pojavile dodatne glasovnice. "Vendar znamo te stvari precej dobro odkrivati, tako da bi težko verjel, da bi prišlo do kakšne velike goljufije, možne pa so napake pri vnašanju rezultatov v računalnik z volišč," pravi.
Takšne napake, pravi Pogorelec, hitro okrijejo. Ena izmed varovalk, naj bi bila tudi ta, da so na voliščih lahko navzoči zaupniki posameznih list kandidatov, ki pa imajo omejeno vlogo, tako lahko nadzirajo glasovanje, dajejo pripombe, prav tako so udeleženi pri štetju.
Glasovnice po štetju zapečatijo in sestavijo zapisnik. Če pa ugotovijo, da je kaj narobe, lahko kuverte z glasovnicami odpečatijo in ponovno ugotavljajo izid.
Pogorelec sicer poudarja, da je potrebno počakati na uradne izide tokratnih volitev in dodaja, da trenutno RVK še nima popolnih podatkov. "Če bi ugotovili, da imajo Janševi zaupniki prav oziroma, če bi ugotovili, da je kaj narobe, bomo to popravili," je še zagotovil Janez Pogorelec.
