Kot je dejal Rop, so prestopi v druge stranke mogoči, za takšno odločitev pa bo Rupel sam odgovarjal.
Stališča Dimitrija Rupla, če jih bo seveda javno izražal, bodo ocenili in se na tej podlagi odločili, kako bo z nadaljnjim sodelovanjem zunanjega ministra v vladi, je po seji vlade dejal predsednik vlade Rop, ki naj bi imel z Ruplom že včeraj daljši pogovor. Po njegovih besedah je sicer mogoče, da nekdo prestopi iz ene stranke v drugo, vendar pa, če se bo Rupel odločil za takšno potezo, premier pričakuje, da bo tudi sam "potegnil konsekvence."
Srečanje Zbora za republiko je po Ropovih besedah zastavljeno izrazito strankarsko, kar je jasno že zaradi podpisnikov pobude. Gre za strankarsko diskusijo o preteklosti, ocenjuje Rop in dodaja, da "to ni diskusija o prihodnosti, pač pa o tem, kako se ocenjuje preteklost." S tem pa se ne vlada ne Rop kot njen predsednik ne nameravata ukvarjati. Takšna diskusija ju namreč ne zanima, kot ju ne zanimajo strankarska volilna zborovanja, ki jih bomo v prihodnosti deležni v izobilju.
Predsednik DeSUSa poziva Rupla k odstopu
Predsednik DeSUSa Anton Rous je o ravnanju zunanjega ministra Rupla odvrnil, da DeSUS premieru Ropu ne bo predlagal njegove zamenjave, ampak bi moral Rupel odstopiti sam. Ob tem je Rous poudaril, da gre za njegovo osebno mnenje glede ravnanja zunanjega ministra in ne za mnenje stranke, ker o tem še niso razpravljali. Rupel je sicer po njegovem mnenju v preteklosti naredil marsikaj pozitivnega za Slovenijo, vseeno pa je, "kar lahko rečem, ker ga dokaj dobro poznam, vedno najprej gledal nase, tako v prejšnjem sistemu, kot v tranziciji in tudi danes."
Rous Ruplu glede javne tribune Zbora za republiko zameri, in sicer iz več razlogov. Med drugim naj bi namreč v dokumentu, pod katerim je podpisan tudi zunanji minister, enačili drugo svetovno vojno s slovensko osamosvojitveno vojno, kar je z zgodovinskega, sociološkega in pravnega vidika pod vsakim nivojem. Poleg tega naj bi v dokument zapisali, da je treba majhnim političnim strankam onemogočiti delovanje (z dvigom praga za vstop v parlament), takšno razmišljanje pa Rous zavrača. Po njegovem gre Ruplu in nekdanjemu ustavnemu sodniku Petru Jambreku predvsem za lastne interese, kar sta dokazala že z ravnanjem v preteklosti, omenjeni dokument pa tudi dokazuje, "da se gredo ti ljudje še vedno antikomunizem, čeprav komunizma v Sloveniji več ni."
