Rop v Kranju: tokrat je ropala ženska

Kot je sporočil tiskovni predstavnik PU Kranj, je bila policija o ropu v Kranju obveščena ob 10.40. Kaznivega dejanja je osumljena ženska, ki je bila oborožena s strelnim orožjem. Osumljenka je oropala poslovalnico za odkup zlata v središču Kranja, nato pa peš pobegnila v neznano.

Precej ropov še neraziskanih

Policija še vedno ni izsledila storilcev julijskega ropa pošte v Bistrici ob Dravi. Prav tako še vedno niso ugotovili, kdo je poskušal oropati poštarja v Žabnici pri Kranju ter poštarja na Tbilisijski ulici v Ljubljani. Zadnji rop se je zgodil minuli petek v Dobrovi pri Ljubljani, ko je zamaskirani neznanec vstopil v banko in uslužbenki zagrozil z orožjem. Iz banke je odnesel nekaj sto evrov denarja, nato pa pobegnil peš. Poziv pričam, ki bi karkoli vedele o storilcih, tako še vedno velja.

Ker je zadnje čase takšnih objav veliko, nas je zanimalo, ali gre dejansko za več ropov pošt ali mediji samo večkrat poročamo o tem.

Policijska statistika kaznivih dejanj ropa razkriva, da je bilo v zadnjih desetih letih največ ropov leta 2006, in sicer 525. Ocenjena škoda je bila takrat najvišja in je znašala 16,6 milijona evrov. Žal pa je tako, da je bila prav leta 2005 preiskanost ropov najnižja, in sicer 37,7 odstotna. Po tem rekordnem letu je število ropov začelo upadati z izjemo leta 2009 in leta 2010, ko je bilo ropov nekoliko več. Primerjava podatkov o ropih za prvo polovico letošnjega leta s podatki za enako obdobje lani je pokazala, da je ropov letos za 20 odstotkov manj. Če so policisti lani v prvi polovici leta zabeležili 273 ropov, so jih letos 218.

Ropov ni več, so pa pošte pogosteje tarče roparjev

Ko smo Aleša Kegljeviča z Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave povprašali o tem, kakšni so trendi zadnja leta, je pojasnil, "da se načini in trendi izvrševanja kaznivih dejanj zoper premoženje in s tem tudi trendi izvrševanja ropov s časom spreminjajo, predvsem zaradi spremenjenega načina poslovanja z gotovino, zaradi tehničnih izboljšav na področju mehanskih in elektronskih sistemov varovanj ter zaradi prilagajanja storilcev razmeram in potrebam na trgu."

"V zvezi s preiskovanjem oboroženih ropov ugotavljamo, da smo bili v času po osamosvojitvi priča porastu števila ropov v finančnih institucijah in menjalnicah. Od leta 2002 naprej pa smo beležili padec števila oboroženih ropov nad finančnimi institucijami in menjalnicami. Slednje lahko pripisujemo predvsem dvigu standardov varovanja v finančnih institucijah in prehoda na novo plačilno sredstvo evro, zaradi česar v Sloveniji skorajda ni več menjalnic. Padec števila ropov v finančne institucije smo beležili vse do leta 2011, ko smo ponovno zabeležili porast števila ropov," pojasnjuje Kegljevič in dodaja, da so porast števila ropov v poštah zabeležili leta 2010. Če je bilo leta 2009 11 ropov pošt, so kriminalisti že naslednje leto obravnavali kar 27 poštnih ropov. Leta 2011 je bilo poštnih ropov 17, lansko leto pa le še 11.

"V letu 2011 smo zabeležili tudi prvo smrtno žrtev pri ropu pošte v Kresnicah," pravi Kegljevič in dodaja, da je bilo leto 2011 usodno še za ljubljanskega zlatarja, ki je bil žrtev 22-letnega roparja. To sta k sreči edini smrtni žrtvi roparjev v zadnjih dvajsetih letih, je pa med ropom bencinskega servisa leta 1991 umrl uslužbenec servisa, ki je tako tretja smrtna žrtev roparjev v zgodovini samostojne Slovenije. Kljub temu da so roparji vedno veljali za nasilne in predrzne, saj je izvršitev kaznivega dejanja ropa neposredno vezana na uporabo nevarnih predmetov, s katerimi storilec neposredno zagrozi oškodovancu, pa se le malo ropov konča s hujšimi telesnimi poškodbami, opozarja Kegljevič in dodaja, da so za žrtve bolj kot fizične poškodbe problematične psihične travme.

Več objav – tudi kot pomoč pri pridobivanju informacij

Razlog za občutek, da je vsako leto več ropov, se tako najverjetneje skriva v tem, da o ropih mediji pogosteje poročamo. Kot pravi naš sogovornik, je poziv morebitnim pričam po ropu, naj čim prej sporočijo informacije, ki bi lahko privedle do storilcev, zelo pomemben za njihovo izsleditev. Informacije, ki jih policija pridobi neposredno po storitvi kaznivega dejanja od žrtev in prič na samem mestu ropa, so namreč zelo pomembne. Na osnovi teh informacij lahko policija izdela tudi fotorobot storilca oziroma storilcev, ki je seveda lahko velika pomoč policistom v preiskavi. Včasih imajo na voljo policisti tudi videoposnetke nadzornih kamer.

Dostikrat so izjave žrtve, prič in zbrani dokazni material na mestu ropa dovolj za izsleditev storilcev, kadar pa to ni dovolj, pa policija zbira podatke o morebitnih storilcih tudi preko policijskih virov. Kot pojasnjuje Kegljevič, pa je zelo malo primerov ropov, kjer bi storilce izsledili na osnovi porabljene gotovine. To se zgodi v primerih, če je bila v gotovini denarna past.

In kakšni so izkupički roparjev?

Zelo različni, pojasnjuje Kegljevič in dodaja, da se gibajo od 150 evrov do nekaj tisoč evrov. Načeloma so zneski manjši, saj v finančnih ustanovah praviloma ne hranijo večjih količin denarja. Prav tako so zaradi dobrih varnostnih sistemov večje finančne ustanove z večjimi količinami gotovine redkeje tarče roparjev, ki si za svoje kaznivo dejanje raje izberejo manjše in s tem morda manj zaščitene lokalne ustanove.

Največja ocenjena škoda, ki so jo povzročili roparji, je bila leta 2006, in sicer 16,6 milijona evrov. Večji znesek od povprečja so zabeležili še leta 2011, ko je ocenjena škoda znašala dobra 2,1 milijona evrov. Zadnji podatek o škodi je iz leta 2012, ko je škoda znašala nekaj manj kot 900 tisočakov.

Ključno je dobro mednarodno sodelovanje

Pogosto so storilci ropov tuji državljani. Tako je policija lansko leto preiskala številne rope, ki so jih zagrešili storilci z območja Srbije. Ti so v Slovenijo prišli večkrat in z namenom, da bi ropali, kriminalisti pa so jih izsledili s pomočjo mednarodnega sodelovanja preko Europola in Interpola.

Slovenija je z vstopom v EU postala tudi polnopravna članica Europola, ki skrbi za zbiranje, obdelavo in posredovanje operativnih informacij tako o storjenih kaznivih dejanjih kot storilcih, predvsem članih mednarodnih organiziranih združb. "V sodelovanju z Europolom lahko v primeru pojava mednarodne združbe oblikujemo tudi skupne preiskovalne delovne skupine, kjer neposredno sodelujejo predstavniki držav članic, kjer storilci izvršujejo kazniva dejanja," pojasnjuje Kegljevič in dodaja, da je Slovenija v zadnjih letih močno okrepila operativno sodelovanje z državami nekdanje Jugoslavije, s katerimi si neposredno izmenjujejo podatke in vodijo skupne preiskave.

T. i. roparski turizem, s katerim se srečuje večina držav članic EU, predvsem Nemčija in Avstrija, kjer organizirane skupine storilcev iz sosednjih držav Vzhodne Evrope v intervalih izvršujejo serije oboroženih ropov, ni tuj niti Sloveniji, a ga v takšni meri kot drugje še ne beležimo.

Nekaj preventivnih nasvetov

Policija je na svojih spletnih straneh objavila tudi nekaj preventivnih nasvetov, kako ravnati ob ropu. Večina nasvetov sicer velja za uslužbence finančnih ustanov, med njimi pa velja poudariti naslednja: Ko pridete v službo in odklepate vrata, se prepričajte, ali vas morda opazujejo. Odprte blagajne, predali ali gotovina na delovni mizi zgolj izzivajo morebitnega storilca. Ko zaključujete delovni čas, zaklenite vrata in šele nato preštejte gotovino. Nasvet tudi za tiste, ki ob odhodu iz službe prenašajo gotovino. To počnite skrajno previdno in ne hodite vsak dan po isti poti in ob istem času.

Če pa vas ropar napade, takoj sprožite alarm, ki je vezan na policijo ali intervencijski center varnostnega podjetja. Če kamere niso vključene, jih prižgite. Prav tako sprožite druga varnostna sredstva, če so na voljo. Nikar pa ne tvegajte, če ne morete kamer in alarma vključiti neopazno. Ne bodite pretirano pogumni in ne izzivajte storilca z nepotrebnimi gibi ali dejanji. Poskusite ostati mirni in zbrani, čeprav vas je strah. Med napadom pozorno poslušajte roparja, na njegove ukaze pa izročajte gotovino obotavljivo in počasi. Seveda si poskušajte zapomniti čim več roparjevih značilnosti (postavo, starost, obleko, besede, naglas, narečje in druge podrobnosti), saj bodo ti podatki ključni pri iskanju storilca. Po napadu opazujte tudi, kam je pobegnil in kako (peš, registrska številka, barva, tip vozila …), najbolj pa si zapomnite sledeče: "Vaše življenje je vredno več kot gotovina, ki vam je zaupana!"

Razlika med ropom, tatvino in roparsko tatvino

Tatvina je dejanje, ko nekdo nekomu vzame tujo premično stvar, da bi si jo protipravno prilastil. Kaznuje se z zaporom do treh let, medtem ko se velika tetvina kaznuje z zaporom do petih let.

Rop je za razliko od tatvine kombinirano dejanje. Po definiciji pa je to kaznivo dejanje, ko nekdo vzame tujo premično stvar, da bi si jo protipravno prilastil, tako da uporabi silo zoper kakšno osebo ali ji zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo. Rop se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. Če sta storili rop dve ali več oseb, ki so se združile, zato da bi ropale, ali če je vrednost ukradene stvari velika in si je storilec hotel prilastiti stvar take vrednosti, se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let. Če je bilo dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno v hudodelski združbi, pa se storilec kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let.