Predsednik vlade Anton Rop je pred tretjo obletnico podpisa koalicijske pogodbe na sestanek povabil predsednike, tajnike in vodje poslanskih skupin koalicijskih strank. Kot je dejal po koncu prvega dneva srečanja, predstavniki vladnih strank soglasno podpirajo pospešene priprave za vstop Slovenije v evroobmočje in s tem povezane spremembe davčne zakonodaje. Rop dodaja, da pričakuje sprejem ustavnih sprememb na področju regionalizacije, upa pa tudi na podporo na področju sodstva.
Glede sprememb volilne zakonodaje Rop pričakuje dodatne koalicijske pogovore. Kot je znano, so v koaliciji pogovori o spremembah volilnega sistema zastali, saj se LDS in ZLSD usklajujeta z opozicijsko koalicijo Slovenija, SLS in DeSUS pa nasprotujeta ukinitvi volilnih okrajev. Tudi predsednik ZLSD Borut Pahor si bo po koalicijskem srečanju, ki ga ocenjuje kot uspešnega, prizadeval za dodatne pogovore znotraj koalicije, čeprav imajo v ZLSD znotraj poslanske skupine o spremembah volilnega sistema različne poglede. Predsednik SLS Franc But dopušča kompromis glede ukinitve volilnih okrajev, če bi prišli do povečanja števila volilnih enot, poleg tega pa se v ljudski stranki zavzemajo za uveljavitev t.i. domicila, po katerem bi morali poslanski kandidati imeti stalno bivališče v volilni enoti, v kateri kandidirajo. Poslanec DeSUS Valentin Pohorec pa je ocenil, da se je izvršni odbor stranke morda prehitro negativno opredelil do ukinitve volilnih okrajev, zato je možno, da bodo o tem vnovič razpravljali.
Rop optimističen glede zakona o izbrisanih
SLS in DeSUS imata po vetu v državnem svetu nekaj pomislekov glede t.i. tehničnega zakona o izbrisanih. Kljub temu je Rop tudi glede tega vprašanja optimističen, temeljitejšo razpravo pa pričakuje o t.i. sistemskem zakonu o izbrisanih. But je dejal, da bodo v naslednjih dneh v koaliciji poskušali doseči soglasje glede tehničnega zakona o izbrisanih, predvsem pa so v SLS zadovoljni, da bo opravljena širša razprava o sistemskem zakonu o izbrisanih. Pohorec je presenetil z informacijo, da so se v poslanski skupini, ki je v celoti glasovala za tehnični zakon, po vetu državnega sveta pojavili pomisleki glede podpore. Ob vnovičnem glasovanju v državnem zboru bodo poslanci DeSUS glasovali po svoji vesti, pred tem pa se bodo sestali tudi z notranjim ministrom Radom Bohincem. Pohorec je omenil, da gre v zvezi s tem vprašanjem za močan pritisk javnega mnenja in opozicije ter da ljudje ne ločujejo med tehničnim in sistemskim zakonom o izbrisanih. Pred odločitvijo zato v DeSUS menijo, da je potrebno razčistiti vsa sporna vprašanja, predvsem glede finančnih posledic zakona.
Pahor: Proces uvedbe evra ni brez tveganj
Rop je napovedal, da bo vlada v četrtek sprejela skupen program vlade in Banke Slovenije za čimprejšnji vstop v evropski mehanizem menjalnih tečajev (ERM 2), v naslednjih dneh pa bodo končana usklajevanja glede davčne zakonodaje, ki je povezana tudi z vstopom v ERM 2. Tveganja bodo s čimprejšnjim vstopom v ERM 2 najmanjša, so ocenile koalicijske partnerice, vstop v EU pa najbolj učinkovit. Pahor je dejal, da proces uvedbe evra ni brez tveganj, ki pa bi bila večja, če bi to odločitev odložili na kasnejši čas. V ZLSD menijo, da je omenjen ukrep eden od načinov, kako lahko Slovenija v naslednjih 15 letih postane ena od najbolj razvitih držav v EU, hkrati pa postane konkurenčna in solidarna družba. But je opozoril, da pomeni vstop v ERM 2 tudi "zategovanje pasu", kar med drugim pomeni deindeksacijo na vseh področjih in javno porabo, ki bo v skladu z zmožnostmi slovenskega gospodarstva. Predsednika SLS in ZLSD sta se strinjala, da so realne predvsem ustavne spremembe na področju regionalizacije, oba pa sta podprla tudi spremembe davčne zakonodaje.
Koalicijska pogodba iz leta 2000 ima 111 strani
Janez Drnovšek, Borut Pahor ter takratna predsednika SLS+SKD in DeSUS, Franc Zagožen in Janko Kušar, so 111 strani dolgo koalicijsko pogodbo podpisali 15. novembra 2000. Podpis se je zgodil mesec dni po parlamentarnih volitvah, na katerih je prepričljivo zmagala liberalna demokracija s 36 odstotki glasov, združena lista je dobila 12 odstotkov, ljudska stranka dobrih devet, stranka upokojencev pa pet odstotkov podpore volivcev. Drnovšek si je z oblikovanjem velike koalicije zagotovil skoraj dvotretjinsko večino v državnem zboru, z ločenim podpisom dogovora o sodelovanju s stranko mladih pa dokaj udobno vladanje. SMS je sicer konec lanskega leta odstopila od tega sporazuma, njen predsednik stranke Dominik Černjak pa je odstopil z mesta direktorja urada za mladino, še preden ga je vlada uspela razrešiti zaradi očitkov o nepravilnostih na uradu.
