Vprašanje poslanca nacionalne stranke Jelinčiča je zadevalo odnose s Hrvaško, konkretno problematiko urejanja državne meje z južno sosedo. Med svojim nastopom je vladi očital, da še ni ukrepala v primeru, ko namerava hrvaško vodno gospodarstvo v celoti uničiti staro strugo Drave v 20 kilometrskem pasu - med drugim naj bi pri tem posegla kilometer globoko v slovensko ozemlje -, poleg tega je vlada tiha, ko skuša Hrvaška "po tihem" ustanoviti ribolovne in ekonomske cone ter spreminjati epikontinentalni pas v izrecno škodo Slovenije. "V zvezi s tem naj bi Sloveniji dali koncesije za uporabo lastnega slovenskega morja," je opozoril Jelinčič. Ob tem pa napovedal, da bo nacionalna stranka 20. septembra v Beogradu organizirala prvo mednarodno konferenco o sukcesiji Jadranskega morja in o mejah znotraj bivše SFRJ. "Kar nekaj izhodišč je, ki kažejo, da je teža na naši strani, s čimer se strinjajo tudi mednarodni pravni strokovnjaki. Če nič drugega, morje je bilo last Jugoslavije, in po razpadu Jugoslavije bi moralo pripasti kot sukcesija vsem republikam oz. državam nastalim na območju bivše Jugoslavije," je navedel Jelinčič ter ob tem premiera povprašal, kako se bo slovenska vlada odzvala na to konferenco. Jelinčič ima občutek, da se nekateri v vladi nagibajo na hrvaško stran in so pripravljeni pristati na vsa hrvaška izsiljevanja, ne pa da bi zagovarjali slovenskih interesov glede izhoda na odprto morje.
Predsednik vlade Rop omenjene konference ni želel komentirati, v zvezi z mejo s Hrvaško pa je ponovil znano vladno stališče. Vodji delegacij, ki sta se pogajali v zvezi z mejo, sta julija 2001 parafirali osnutek pogodbe med Slovenijo in Hrvaško o skupni državni meji. Ta osnutek sta obe vladi potrdili, obravnaval ga je tudi odbor DZ za zunanjo politiko in ga podprl. Glede meje s Hrvaško so stališča slovenske vlade jasna in jo je Slovenija pripravljena tudi ratificirati, je še dejal, vendar pa se je na hrvaški strani ratifikacija pogodbe ustavila, saj ni prišlo do podpore v saboru. Ocena slovenske vlade sicer je, da odpiranje te pogodbe ne bi bilo dobro in je težko pričakovati, da bi v tem primeru dosegli boljše pozicije.
V dopolnilnem vprašanju pa je Jelinčič postregel še z nekaterimi podatki - med drugim je opozoril, da se "meje določajo na mirovnih sporazumih". Omenil je namreč, da je Hrvaška 27. junija 1991 - s tem, ko je dopustila upad tankov JLA z njenega ozemlja na ozemlje Slovenije - pravno napadla Slovenijo, poleg tega obstaja vprašanje vojnih reparacij iz druge svetovne vojne, ko je NDH pristopila k trojnemu paktu. V zvezi s tem se moramo vprašati, je nadaljeval Jelinčič, zakaj je delegacija Slovenije na pogovorih najprej upoštevala možnost sukcesije Jadranskega morja, potem pa jo sama umaknila. Poleg tega je omenil, da "so v Atenah Hrvatje delili nekakšen non-paper s tezami in zahtevami na škodo Slovenije, zato bi vas vprašal, ali vam ga je Sova dostavila in zakaj ne". Teh navedb Rop ni želel komentirati, povedal pa je, da je Slovenija zainteresirana za čim boljše sosedske odnose s Hrvaško, v tem sklopu podpirajo vstopanje Hrvaške v EU.
Rop ne vidi razloga za zamenjavo Cerarjeve
France Cukjati (SDS) je predsednika vlade vprašal, kdaj namerava vladi predlagati zamenjavo generalne državne tožilke Zdenke Cerar. Razlogov za njeno razrešitev je namreč po navedbah opozicijskega poslanca kar nekaj, med drugim je omenil neustrezno ravnanje v primeru SIB banke, zadeve Petek ter glede suma zlorabe položaja okrožni državnega tožilca Gorazda Fišerja. Poleg tega v zadnjih letih tožilstvo skorajda nobenega krvavega zločina ni pripeljalo do obsodbe, prav tako ni bil razrešen noben večji gospodarski kriminal, zlasti tisti, ki imajo širše organizirano ozadje in v katere sta vpletena kapital in politika. "Gospod predsednik, če se vi tega problema ne zavedate dovolj, potem je verjetno vprašljiva primernost za opravljanje funkcije. Če pa se zavedate in ne ukrepate ustrezno, učinkovito in hitro, pa prevzemate vso krivdo za to, da je Slovenija vse manj pravna država. Zato vas sprašujem, ali ste prepričani, da ravnokar napovedani ukrepi oziroma leporečje državne tožilke zadostuje za učinkovito izvajanje funkcije generalnega državnega tožilca," je med drugim očital Cukjati.
Predsednik vlade je opozoril, da vlada v zvezi z reševanjem omenjenih vprašanj skuša v okviru svojih pristojnosti ustrezno ukrepati. Tako je pred kratkim v državni zbor vložila t.i. protikorupcijski zakon ter sprejela strategijo boja proti korupciji. V zvezi z razrešitvijo Cerarjeve pa je poslanca najprej podučil, da generalnega državnega tožilca imenuje državni zbor, do njegove razrešitve pa lahko v skladu z zakonom pride, v kolikor je obsojen za kaznivo dejanje ali zaporno kazen. Glede na to je Rop ugotovil, da ni izpolnjenih pogojev za razrešitev Cerarjeve. Sicer pa je ministrstvo za pravosodje opravilo "preverbo" dela in v primeru Petek v ugotovilo, da je bilo ravnanje generalne državne tožilke korektno. Na podlagi doslej opravljenih analiz njenega dela in pa tudi zaključkov pristojnih institucij zato po mnenju Ropa ni osnove, da bi vlada predlagala njeno razrešitev državnemu zboru "in zato tega tudi ne bomo storili, razen v kolikor bi do te tega prišlo v nadaljevanju".
Diacija skrbi upadanje rodnosti
Marka Diacija (SMS) skrbi naglo upadanje rodnosti v Sloveniji, ki je med najnižjimi v Evropi. "Zakaj se vlada s tem problemom ne sooči veliko bolj zavzeto in konkretno ter ali se zaveda, da je skrajni čas za ukrepanje, je zanimalo poslanca stranke mladih. Premier Rop se te težave, kot je dejal, zaveda. Po njegovih besedah rodnost v Sloveniji sicer v zadnjih letih ne upada strmo, stagnira, vendar pa je res bistveno nižja kot je bila v preteklosti. Tako vlada kot tudi državni zbor sta se s tem vprašanjem že precej ukvarjala in sprejela tudi več različnih ukrepov. Tako je bila sprejeta zakonodaja, ki se nanaša zlasti na prihodkovno plat stanja družin, obenem pa imamo v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami najdaljši porodniški dopust."
Rop je med sprejetimi ukrepi našteval denimo uvedbo dodatka na veliko družino, možnost očetovskega porodniškega dopusta in subvencije za mlade družine. Proračunska sredstva, namenjena za družinske prejemke in starševska nadomestila, so se od leta 1999 do letos dvignila z 61 na 104 milijarde tolarjev. "Vendarle pa analize in raziskave problematike rojstev kažejo, da število rojstev ni odvisno le od materialnega položaja družine. Zgolj z ekonomskimi ukrepi torej tega problema ni mogoče reševati," je dejal Rop in dodal, da je treba posebno pozornost nameniti tudi vprašanju partnerskega odnosa staršev oziroma temu, kako naj si starša delita vlogo pri vzgoji otrok. In prav v tej smeri ministrstvo za delo že pripravlja nacionalni program za družino. Ta naj bi bil, kot je Ropov odgovor dopolnil tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski, pripravljen do konca letošnjega leta. Gre pravzaprav za dva programa, in sicer za otroke in za družino.
Poslanec Diaci se je sicer strinjal, da se je bilo doslej res že marsikaj storjenega na tem področju, vendar pa po njegovih besedah negativnega trenda rodnosti "kar tako in na hitro" ne bo mogoče spremeniti. Zaradi kompleksnosti problematike je Diaci predlagal, da bi državni zbor na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika vlade na njegovo vprašanje. O tem predlogu bodo poslanke in poslanci odločali v četrtek.
Kebrič o nagradah članov uprav
Na vprašanje koalicijskega poslanca Ivana Kebriča (DeSUS) o nagradah, ki si jih delijo člani uprav uspešnih podjetij, pa je Rop pojasnil, da je vlada že sprejela sklep o pripravi analize o plačni politiki, izplačevanju plač in o razlikah med plačami, obenem pa se že pripravljajo tudi ustrezne spremembe zakonodaje.
