Nabiralniki iz prejšnjih časov

Odbor DZ za gospodarstvo je zaključil sejo o problematiki koncentracije kapitala na podjetjih "poštnih nabiralnikov" in medijskega lastništva. Tako kot v soboto se tudi tokrat velika večina povabljenih ni odzvala. Med njimi so bili glavni akterji, ki naj bi odločilno vplivali na dogajanje v najodmevnejših primerih spornih prodaj državnega premoženja. Vabilo so dobili tudi vsi člani vlade, na čelu s premierjem Janezom Janšo.

Vlada naj preuči koncentracijo kapitala

Odbor vladi predlaga, naj pripravi celovito informacijo o poteku koncentracije kapitala v Pivovarni Laško, Istrabenzu in Merkurju, Banki Slovenije pa, naj preveri, kakšna je bila vloga poslovnih bank v teh treh zgodbah in v drugih s koncentracijo kapitala povezanih postopkih. Vladi so naložili še, naj preveri, ali je zaradi medijske koncentracije ogrožena pravica do informiranosti, zanima pa jih tudi postopek nakupa Pivovarne Union s strani Pivovarne Laško.

Tudi tokrat obtoževanje

Sobotno razpravo je zaznamovalo medsebojno obtoževanje koalicije in opozicije o tem, kdo je bolj kriv za vse večjo koncentracije kapitala. Medtem ko je koalicija izpostavljala, da so tajkuni blizu opozicijskim vrstam, je ta opozarjala, da se je večina menedžerskih prevzemov zgodila v zadnjih dveh letih.

Podobno je bilo tudi danes. "Leta 2004 smo bili v situaciji, ko je tedanja politika asistirala tem procesom, danes pa smo v situaciji, ko poskuša današnja politika to preprečiti,“ je dejal poslanec SDS Zvonko Černač. Po njegovem mnenju želijo novi kapitalski in medijski oligarhi, ki so to postali daleč od oči javnosti, obvladovati kapitalski, medijski, pa tudi politični prostor v Sloveniji.

'Kriva je sedanja vlada'

Poslanec SD Anton Rop, ki je bil kot nekdanji minister za gospodarstvo in premier na sejo posebej vabljen, pa je sedanjo vlado obtožil, da ni pripravljena prevzeti nobene odgovornosti za svoje napake, s prstom pa kaže na vse druge. Po njegovem mnenju je seja o tajkunih le predvolilni manever, s katerim želijo zmanjšanjšati svoje lastne, politične in osebne odgovornosti za korupcijo in klientelizem. "Rezultati vaše politike so jasni: netransparentna, populistična razprodaja državnega premoženja," je poudaril in izpostavil prodajo Mercatorja, Slovenske industrije jekla, Iskraemeca, Palome, Istrabenza in Pivovarne Laško.

Vlado je tudi obtožil, da ne poskuša ustaviti korupcije. "Če bi želeli res kaj narediti na področju korupcije, bi dovolili neodvisnost pristojnih agencij s področja prodaj. Če bi želeli res odpraviti korupcijo, ne bi že štiri leta odpravljali Kosove komisije in ne bi tako netransparentno prodajali večinske deleže podjetij. Če bi želeli odpraviti korupcijo in klientelizem, bi predlagali sistemske spremembe," je zatrdil.

'Kriva je prejšnja vlada'

Dimitrij Kovačič (SDS) je Ropov nastop pospremil z besedami, da je Rop očitno dobro podkovan v športu, saj naj bi se poslužil načela, da je napad najboljša obramba. Poudaril je, da vlada lahko ustvarja pogoje, v katerih lahko pristojne institucije delujejo bolj učinkovito in stvari na tem področju se po njegovih besedah premikajo. Tudi njegov strankarski kolega Jože Tanko je večji del krivde naprtil nekdanjim vladam. "Poštni nabiralniki zagotovo niso iz tega mandata. Nekateri so, ne pa vsi. Nekateri, ki so nastali v tem mandatu, so poštni nabiralniki tretje ali četrte generacije. Gre za bolj sofisticirane oblike poštnih nabiralnikov z uporabo posebnih pravnih aktov," je dejal. Zavzel se je, da se zagotovi ustrezna podlaga za delovanje preiskovalnih organov in da se zagotovi enakost pred zakonom.

Raje v Frankfurt kot na odbor

Janša se, kot rečeno, seje ni udeležil. Bil je v Frankfurtu, kjer so obeležili 10-letnico Evropske centralne banke. To pa je zmotilo Ropa."Pričakoval bi vsaj minimum politične higiene in bi tukaj pričakoval glavnega akterja, saj so se v njegovem času zgodili največji prevzemi v Sloveniji, povezani z netransparentno prodajo," je poudaril in dodal, da je sam svoj del odgovornosti prevzel na svoja pleča.