Potem ko sta domnevna storilca, vpletena v rop SKB banke, ki se je zgodil v noči na 1. november 2005, tedanji varnostnik podjetja PCA 31-letni Sašo Nose in domnevni ropar 34-letni Dejan Vidmar, pristala v priporu, policija še vedno išče preostale storilce in tudi naročnike. Da je tako, je potrdil nekdanji policist in zasebni detektiv, ki že od vsega začetka preiskave omenja nekatera imena, a mu, kot pravi sam, do sedaj nihče ni želel prisluhniti, poroča časnik Večer.
'Spraševali so me, kako jaz vem za ime četrtega storilca'
"20. marca 2012 sta me obiskala dva kriminalista in me peljala na kavo. To je velik napredek, saj me doslej v sedmih letih ni še nihče poklical, kaj šele povabil kam,“ je za 24ur.com danes dejal detektiv Franc Strle, ki že ves čas trdi, da je bila policija pri preiskovanju ropa SKB banke nestrokovna. Kot pravi, je bila tema pogovora ena sama. "Spraševali so, kako jaz vem za ime in priimek četrte osebe. Drugo jih ni zanimalo,“ pravi Strle. Po njegovih besedah je bilo govora o Selamu, človeku, ki naj bi vtipkal kodo pred sefi. "Ne vem, zakaj ga do sedaj še niso prijeli,“ je še dodal. Na vprašanje, kdo so naročniki in kam je izginila ukradena vsebina sefov, odgovarja, da o tem ne ve nič, a da naj bi bil po nekaterih informacijah eden od roparjev v Južni Ameriki, ob tem še poroča Večer.
Več informacij o omenjenem domnevnem soudeležencu ropa ni podal, je pa ob tem spet kritiziral delo kriminalistov. "Iz pogovora sem razvidel, da so me kriminalisti nadzirali. Tiste, ki bi jih resnično mogli, pa ne,“ dodaja. "Policija ni opravila svojega dela. Zdaj se posipajo s pepelom, a ta absolutno ne pije vode,“ pravi in dodaja, da je iz enih od fotografij s kraja dogodka razvidno, da sta se dva uslužbenca varnostne službe, ki je v času ropa varovala sefe, gibala na območju za policijskim trakom. "Kaj sta te osebi počeli za trakom? Če sta delali, bi morali policisti tudi od teh oseb pobrati prstne odtise in DNK, a jih niso,“ pravi. Po neuradnih podatkih naj bi imeli namreč policisti težave s tem, da zavarovane sledi DNK s kraja ropa niso mogli uspešno primerjati, saj naj roparji policijske kartoteke v Sloveniji ne bi imeli.
Sicer pa naj bi v preiskavi, ki je segla tudi preko meja Slovenije, ključno vlogo odigrale prav sledi DNA s kraja ropa. "Zaključna akcija je rezultat ocene, da je zbranih dovolj obremenilnih dokazov za aretaciji obeh oseb. Ker pa dosedanje operativne ugotovitve kažejo, da je pri dejanju sodelovalo še več drugih oseb, se kriminalistična akcija nadaljuje," je pred dnevi pojasnil pomočnik direktorja kriminalistične policije na generalni policijski upravi Marjan Fank. Kriminalisti medtem nadaljujejo delo, pri čemer sodelujejo s tujimi kolegi, tudi z Europolom.
Policija očitke ostro zavrača
Policija na očitke detektiva odgovarja, da so kriminalisti in policisti, ki jih je usmerjalo državno tožilstvo, naloge opravljali strokovno, nepristransko oziroma profesionalno, ob tem pa tudi zavračajo vsa namigovanja o kakršnem koli sodelovanju kriminalistov s sostorilci kaznivega dejanja.
"Med preiskovanjem se je policija soočala tudi z informacijami za katere se je tekom preiskave izkazalo, da so bile zavajajoče, vendar jih je policija kljub temu preverila. Policija je od sprejema prvega obvestila o samem kaznivem dejanju svoje aktivnosti opravljala v skladu z Zakonom o kazenskem postopku in v okviru danih pooblastil," je odgovoril Vinko Stojnšek, predstavnik PU Ljubljana. Kot je še nadaljeval, je v preiskavah, kot je v omenjenem primeru, potrebna velika mera vztrajnosti pri preverjanju okoliščin in pri zakonitem pridobivanju obremenilnih dokazov zoper osumljene osebe. Delo policije je usmerjalo državno tožilstvo, ki je ne samo kot usmerjevalni organ ampak tudi kot nadzorni organ skrbelo, da so bili vsi dokazi pridobljeni in zavarovani v skladu z Zakonom o kazenskem postopku, kar potrjuje tudi dejstvo, da je bil zoper oba osumljena odrejen pripor s strani preiskovalnega sodnika, pravi.
Fank je ob nedavnem prijetju dveh osumljencev še dejal, da gre pravzaprav velika zahvala prav strokovnemu delu ekipe kriminalistov in forenzikov, ki so si po odkritju ropa stoletja kraj dogodka natančno ogledovali kar tri dni. Prav tako je pohvalil vodstvo kriminalistične policije, ki jo je vodil mag. Rastko Kanižar.
Domnevna roparja ostajata v priporu
V petek, 16. marca, so aretirali domnevna roparja sefov SKB. Tretjega znanega osumljenca, starega 28 let, iščejo z mednarodno tiralico. Skupno pa naj bi bilo pet roparjev, identiteta dveh naj še ne bi bila znana. Domnevna roparja po odločitvi zunajsodnega senata ostajata v priporu, so nedavno potrdili na sodišču. Odvetnik enega od osumljencev Gorazd Fišer je pojasnil, da bi v primeru zavrnitve pritožbe lahko vložil še zahtevo za varstvo zakonitosti, ves čas pa ima obramba pravico predlagati odpravo pripora ali nadomestitev z milejšim ukrepom.
Trezor SKB so oropali v noči na 1. november 2005. Roparji so v banko prišli nekaj pred 23. uro, onesposobili varnostnika, prinesli orodje za vlamljanje in plastične zabojnike. Vlomili so v 428 sefov, še v dodatnih 29 so poskušali vlomiti, a jim ni uspelo. Kraj kaznivega dejanja so zapustili okoli 6. ure, po oceni policije pa so povzročili za okoli 32 milijonov evrov škode.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.