Rop: Prikritje največjega oškodovanja

Preiskovalna komisija DZ, ki preučuje domnevno sporne prodaje deležev Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) v 83 gospodarskih družbah, je danes zaslišala Antona Ropa, ki je bil pred leti na vodstvenih mestih Kada in Soda. Drugi vabljeni, Milan Cvikl, se je opravičil in ga bodo vnovič povabili 18. marca.

Rop je bil med marcem 1993 in junijem 2000 predsednik upravnega odbora Soda, v začetku leta 1997 pa štiri mesece tudi direktor Kada. V tem času so bili prodani državni deleži v približno 700 podjetjih oz. izmed tistih, ki so predmet preiskave parlamentarne komisije, v 20 podjetjih, je povedal predsednik komisije Branko Marinič (SDS).

Zakaj ne vabijo odgovornih?

Od Ropa je tako želel izvedeti, ali so v tistem času pri upravljanju Soda, ki je v letu 2004 izkazal 250 milijard tolarjev primanjkljaja, ravnali kot dober gospodar. "Ravnali smo gospodarno in v primerjavi s to vlado neverjetno racionalno," je odvrnil Rop, ki sicer sprva na vprašanja članov komisije ni želel odgovarjati, saj – kot je dejal – "ni prepričan, ali so dovolj kredibilni, da bi jim odgovarjal."

"Obstaja velika verjetnost, da boste prikrili največje oškodovanje državnega premoženja doslej," je pojasnil Rop in vprašal, zakaj na sejo komisije ne vabijo tudi tistih, o katerih je mogoče javno slišati, da so se dogovarjali o prodaji delnic Mercatorja, denimo predsednika vlade Janeza Janšo ali ponovno nekdanjo državno sekretarko Andrijano Starina Kosem. Odgovor na to vprašanje je Rop najprej postavil kot pogoj, da sploh odgovarja na vprašanja članov komisije, po Mariničevem opozorilu, da je po zakonu o parlamentarni preiskavi dolžan odgovarjati, pa povedal, da je bil upravni odbor Soda pristojen odločati o prodaji le deležev v vrednosti nad določenim zneskom.

Rop: Nobenih pogovorov o prodaji

Marinič je med drugim spomnil, da sta sklada v času, ko je bil Rop direktor Kada, prodala deleža v Tovarni sladkorja Ormož. "Na koncu se je izkazalo, da je bila prodaja slaba, od podjetja je ostalo le še ime," je dejal, Rop pa ga je zavrnil, da je vprašanje zlonamerno in sprevrženo. Kot je pojasnil, so svoje deleže najprej prodale zadruge, ki bi morale biti najbolj zainteresirane za ohranitev proizvodnje sladkorja, tako da Kadu in Sodu ni ostalo drugega, kot da tudi sama prodata svoja deleža.

Marinič je Ropa povprašal tudi o prodaji nekaj več kot četrtinskega deleža v Leku, do katere je prišlo v drugi polovici leta 2002, ko je bil že minister za finance. Prodaja je bila izvedena bliskovito v dveh mesecih, je dejal Marinič ter ocenil, da je bila prevzemna premija prenizka.

Rop ni nič povedal

"Nič od tega, kar smo želeli izvedeti, ni povedal," je v izjavi za javnost po koncu Ropovega zaslišanja komentiral Marinič. Člani komisije so po njegovih besedah od Ropa pričakovali konkretne odgovore glede konkretnih prodaj deležev v omenjenih 20 podjetjih, zdaj pa se bodo morali pač "opreti na dokumentacijo, ki jo imajo na voljo in iz tega sklepati".

Člani komisije so še sklenili, da bodo drugega vabljenega na današnjo sejo, Cvikla, ponovno povabili na zaslišanje prihodnjo sredo. Cvikl se je tokrat opravičil že drugič, kar je Marinič komentiral z besedami, da "se več kot očitno zaslišanju izogiba". Kot je dejal, je Sod v času med decembrom 2000 in oktobrom 2001, ko je njegovemu upravnemu odboru predsedoval Cvikl, prodal državne deleže v 15 podjetjih s seznama komisije. Zato je njegovo zaslišanje še kako pomembno, je dejal ter kot skrajni ukrep napovedal tudi možnost prisilne privedbe.