Vlada bo o kandidaturi odločala na četrtkovi redni tedenski seji. Kot je na novinarski konferenci spomnil Rop, je bil Potočnik, preden je 1. maja postal prvi slovenski evropski komisar v ekipi Romana Prodija, ki se ji mandat izteče 31. oktobra letos, minister za evropske zadeve in vodja pristopnih pogajanj Slovenije z EU, v obdobju, ko je bil na položaju komisarja, pa se je razmeroma dobro uveljavil in ima podporo tudi v EU. Zato je Rop prepričan, da bo lahko zelo dobro in učinkovito opravil svoje delo "v interesu Unije, pa tudi v interesu Slovenije". Kot je še prepričan, lahko Potočnik glede na svoje izkušnje opravlja delo na različnih področjih, pri čemer je izrecno omenil resorje za širitev, pa tudi gospodarske resorje, denimo konkurenco, proračun in regionalni razvoj.
Rop je pred tem opravil več posvetovanj s parlamentarnimi strankami, med katerimi so nekatere predlagale svoje kandidate - SLS je tako za položaj predlagala nekdanjega kmetijskega ministra Franca Buta ali nekdanjega guvernerja centralne banke Franceta Arharja, SNS pa poslanca Bogdana Baroviča - druge, denimo SDS, pa so predlagale, da bi odločitev o kandidatu preložili na avgust ter da bi Rop predlagal listo treh imen.
Premier je omenjene predloge zavrnil, saj, kot je dejal, je že več kot polovica članic Evropske unije predlagala svoje kandidate za člane nove bruseljske ekipe, nekateri med njimi pa so že začeli pogovore z novim predsednikom komisije Barrosom o razdelitvi resorjev. Zato je premier prepričan, da bi "bilo slabo", če bila Slovenija zadnja z izbiro kandidata.
Potočnik zadovoljen z imenovanjem
Potočnik je izrazil veselje nad tako izkazanim zaupanjem ter tudi nad izzivom sodelovanja v novi ekipi. S čim se želi ukvarjati v prihodnji komisiji, ki bo petletni mandat po načrtih začela 1. novembra letos, Potočnik ni razkril, je pa poudaril, da si želi delati "odprto, dosledno in neodvisno." "Prepričan sem, da bo predsednik Barroso oblikoval ekipo, ki bo zagotovila kar najbolj učinkovito in konsistentno delo prihodnje komisije. Zaupam v njegovo presojo, da bo mogoče zgraditi ekipo, katere cilj bo skupno delo v interesu EU. Ne glede na to, za katero delovno področje bom zadolžen, si želim delati odprto, dosledno in neodvisno," dodaja Potočnik.
Kot komisar v Barrosovi ekipi si Potočnik sicer želi zagotoviti, da bo tokratna širitev zgodba o uspehu in da se bo Evropska unija 25 držav še naprej uspešno razvijala. "Eden od glavnih izzivov za novo komisijo je izboljšati vedenje o EU in se boriti proti neobveščenosti o njej in njenem poslanstvu. Menim, da bi bila moja dolžnost Unijo približati njenim državljanom. Zato bi med svojimi pomembnimi nalogami videl približanje dela, ki ga komisija opravlja v Bruslju, ljudem v Sloveniji. Želim delati za komisijo, ki je blizu ljudem in njihovim potrebam," pravi Potočnik.
Ekipa Barrosa že skoraj popolna
Večina držav članic EU je svoje kandidate že imenovala, bo pa nova komisija, ki bo delo začela opravljati novembra letos, res "nova", saj iz originalne prejšnje ekipe ostajajo le trije: Nemec Günter Verheugen, Luksemburžanka Viviane Reding ter Švedinja Margot Wallstroem.
Že predlagani oziroma najverjetnejši kandidati za evropskega komisarja oz. komisarko so: zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner (Avstrija), zunanji minister Louis Michel (Belgija), sedanji evropski komisar Markos Kiprianu (Ciper), dosedanji premier Vladimir Špidla (Češka), minister za imigracije Bertel Haarder ali ministrica za kmetijstvo Mariann Fischer Boel (Danska), sedanji evropski komisar Siim Kallas (Estonija), sedanji evropski komisar Olli Rehn (Finska), sedanji evropski komisar Jacques Barrot (Francija), finančni minister Charlie McCreevy (Finska), minister za evropske zadeve Rocco Buttiglione (Italija), sedanja evropska komisarka Sandra Kalniete (Latvija), sedanja evropska komisarka Dalia Grybauskaite (Litva), sedanja evropska komisarka Viviane Reding (Luksemburg), sedanji evropski komisar Peter Balazs (Madžarska), sedanji evropski komisar Joe Borg (Malta), sedanji evropski komisar Günter Verheugen (Nemčija), minister za kmetijstvo Cees Veerman ali pa ministrica za promet Nellie Smit-Kroes (Nizozemska), sedanja evropska komisarka Danuta Huebner (Poljska), predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso (Portugalska), sedanji evropski komisar Jan Figel (Slovaška), sedanji evropski komisar Janez Potočnik (Slovenija), sedanji evropski komisar Joaquin Almunia (Španija), sedanja evropska komisarka Margot Wallstroem (Švedska) in nekdanji minister za Severno Irsko Peter Mandelson (Velika Britanija).
Postopek imenovanja članov
Postopek imenovanja Evropske komisije določajo pogodbena določila EU. Skladno s Pogodbo iz Nice predsednika Evropske komisije s kvalificirano večino glasov imenujejo voditelji EU, nato pa ga mora potrditi Evropski parlament. S kvalificirano večino, v dogovoru s predsednikom komisije in na predlog držav članic Svet EU oblikuje tudi seznam evropskih komisarjev, torej članov komisije. Nato celotno ekipo kot kolegialno telo s petletnim mandatom potrjuje še Evropski parlament, na resorje pa komisarje skladno s pogodbo razporedi šef ekipe.
O tako sestavljeni ekipi mora glasovati Evropski parlament, in sicer o kolegiju v celoti. Po potrditvi mora komisijo formalno imenovati Svet EU, znova s kvalificirano večino. Evropski parlament pred glasovanjem vse kandidate za komisarje zasliši - zaslišanja potekajo pred odbori, ki so pristojni za področje, s katerim se bo prihodnji komisar ukvarjal. Zaslišanja so javna, kandidat pa po uvodni izjavi odgovarja na poslanska vprašanja. Na plenarnem zasedanju pred glasovanjem celotno ekipo in njen program predstavi prihodnji predsednik komisije, nato sledi razprava s poslanci. Na glasovanju parlament lahko komisijo kot celoto potrdi ali zavrne.
