Rop je izrazil upanje, da so zahteve postavljene z namenom dialoga in ne konfliktnosti ali zaostrovanja odnosov med pozicijo in opozicijo.
Rop podpira dialog med pozicijo in opozicijo o vseh odprtih vprašanjih, pri čemer pa ocenjuje, da je kar nekaj tem, ki so pomembnejše od teh, ki jih je koalicija Slovenija odprla v šestih zahtevah. Slednje se nanašajo na pluralnost medijev, na enakopravnejšo zastopanost koalicije in opozicije v podjetjih in evroatlantskih institucijah ter pravično razdelitev premoženja nekdanjih družbeno-političnih organizacij. Med drugim je Rop izpostavil predvsem rešitve, povezane s spremembami ustave, in to ne le člena, ki opredeljuje vstop Slovenije v EU, ampak predvsem rešitve, povezane z regionalizacijo države in z morebitno spremembo volilnega sistema. V tem trenutku so bolj pomembna tudi vprašanja, povezana z načinom izvedbe referenduma o vstopu v EU in Nato, je poudaril Rop.
Nekatere od zahtev koalicije Slovenija, zlasti tiste, ki se nanašajo na oblikovanje dveh vrst informativnih programov v nacionalnih medijih, od katerih bi enega nadzorovala koalicija, drugega pa opozicija, so po njegovih besedah nenavadne, težko sprejemljive in mednarodno gledano popolnoma neprimerljive. Take rešitve, ki so bile že tako zelo nenavadne v mednarodni evropski praksi, pa so še tisti, ki so jih imeli, npr. Italijani, ukinili kot izrazito neuspešne in slabe, je poudaril Rop.
Glede vprašanj, povezanih s pluralizacijo medijev, gre za teme, o katerih je že večkrat tekla razprava v državnem zboru in ki jih je možno podpreti znotraj DZ in njegovih postopkov, tudi preko zakonskih predlogov, ki jih lahko predlaga opozicija. Rop tako ne vidi razlogov, da se ta razprava znotraj državnega zbora ne bi ponovno odprla. V zvezi z zahtevo po neposrednem prenosu sej DZ in njegovih delovnih teles je Rop dejal, da je po njegovem prepričanju smiselno razpravljati o teh vprašanjih, vendar je treba tudi pri tem iskati mednarodno primerljive rešitve. V Evropi težko najdemo primer, da bi nacionalna televizija v celoti prenašala seje parlamenta ali celo njegovih delovnih teles. Poznamo rešitve, ko parlament sodeluje pri oblikovanju posebnega kanala, ko se skušajo najti nekatere druge rešitve in v tem kontekstu ni nobenega razloga, da vlada ne bi podprla razmišljanja v to smer oblikovanja primerljivih mednarodnih rešitev, je dejal premier.
Kar se tiče zahtev, povezanih s premoženjem strank, se mu zdi, da je treba to razpravo opraviti med političnimi strankami; Rop pričakuje, da bodo stranke to tudi storile.
Nenavadne se premieru zdijo kadrovske zahteve koalicije Slovenija (da opozicija zaseda najmanj tretjino mest v nadzornih svetih javnih podjetij, oziroma tistih podjetij, ki so v večinski lasti države, zahteva pa tudi enakopravno zastopanost vladnih in opozicijskih strank v strukturah zveze Nato in Evropske unije). Kot je dejal, so zahteve glede EU in Nato nenavadne zlasti zato, ker je opozicija sama ugotavljala, da ima vlada nestrankarskega ministra za evropske zadeve in ga celo podpira, pa tudi zato, ker je veleposlanik pri zvezi Nato član SDS. Nedvomno na tem področju že zdaj velja načelo strokovnosti in kompetentnosti, premier pa ne vidi nobenega razloga, da tako ne bi bilo tudi v prihodnje.
Glede predstavnikov v nadzornih svetih podjetij v večinski državni lasti pa Rop ocenjuje, da gre to razmišljanje v napačno smer, saj bi pomenilo še večjo politizacijo kadrovanja v podjetjih v večinski državni lasti. Potreben bi bil pristop v drugo smer: da se pogovorimo, kako pospešiti umik politike iz gospodarstva, privatizacijo, demonopolizacijo in liberalizacijo javnega sektorja. Ne pa, da se dogovorimo, da bomo v celoti in do konca spolitizirali to področje, ki je že zdaj obremenjeno s tem, da se prevečkrat politizira, je dejal premier.
Rop je še poudaril, da se "ta vlada ne namerava prioritetno ukvarjati s problemi posameznih političnih strank in posameznih politikov". Pripravljeni pa smo se pogovarjati o temah, ki rešujejo probleme realnega življenja, je dejal. Poudaril je, da se prioritete vlade nanašajo predvsem na gospodarstvo, socialo, regionalni razvoj in probleme državljank in državljanov, ki se tičejo realnega življenja. Izrazil je tudi upanje, da bo v naslednjem tednu stekla razprava med političnimi strankami. Vlada pa bo podprla vse tiste projekte, za katere bo ocenila, da so strokovno sprejemljivi in da omogočajo še dodatno uveljavitev parlamenta in transparentnosti vseh političnih strank.
Na vprašanje, zakaj je opozicija po njegovi oceni prav zdaj predstavila te zahteve in ne že prejšnjemu predsedniku vlade, saj ne gre za nove teme, pa je odgovoril, da tega ne ve in noče ocenjevati. "Očitno so ocenili, da je zdaj primeren trenutek, da to predstavijo. Morda v želji, da bi se razvil širši dialog, morda tudi zaradi kakšne konfliktnosti. Morda računajo, da je zdaj trenutek, da se redefinira politika opozicije do pozicije in se nekatere stvari zaostrijo."
Janša in Bajuk presenečana nad odzivom Ropa
Janez Janša ni skrival, da je užaljen, ker je Tone Rop dialog z opozicijo začel preko medijev. Po njegovih besedah so zahteve najprej predstavili premieru Antonu Ropu in dejali, da pričakujejo resna pogajanja o tem. Kot pravi Janša, so pričakovali da bo tudi Ropovo ravnanje enako, da bo torej odgovor najprej predstavljen Koaliciji Slovenija in šele potem javnosti.
Predsednik NSi Andrej Bajuk je stališče Ropa komentiral z besedami, da premier ne želi reševati omenjenih problemov. Koalicija Slovenija je po Bajukovih besedah s svojimi zahtevami opozorila na vprašanja, ki se doslej niso odpirala. Sicer pa je Bajuk izrazil pričakovanje, da se bo premier s predstavniki opozicije kmalu srečal in jih seznanil s svojimi stališči "tako, kot se spodobi".
