Bajuk o plačah v državnih podjetjih
Bajuk je od premiera zahteval odgovor o načinih določanja višine plač vodilnih v podjetjih z lastniškim deležem države. V zvezi s tem je zlasti izpostavil po njegovem mnenju sporne, nenormalno visoke plače managerjev med drugim v KAD in SOD, v Elanu in Zavarovalnici Triglav.
Kot je opozoril Bajuk, naj bi Uroš Korže za vodenje omenjenega podjetja za leti 2001 in 2002 prejel dve milijardi tolarjev nagrade, kljub temu, da mu je vodenje podjetja zaupala država, ki je za nakup podjetja od hrvaških lastnikov porabila več milijard tolarjev. Bajuka je prav tako zanimalo, kako so se določale plače v Zavarovalnici Triglav, saj se je nekdanja predsednica uprave Nada Klemeničič znašla med petimi Slovenci, ki so prijavili največjo dohodnino za leto 2001.
Rop je pojasnil, da je plačna politika določena že dlje časa in je bila tudi večkrat javno predstavljena. Višina plače vodstvenih delavcev v podjetjih v večinski državni lasti je natančno določena, isto pa velja za nagrade in druge prejemke, ki so določeni po načelih društva Manager. V javnih podjetjih in skladih plača vodstvenih delavcev znaša do 90 odstotkov plače ministra, takšen princip pa je bil uveden tudi za Holding slovenskih elektrarn, je pojasnil premier Rop. Ob tem je še poudaril, da pripravljajo natančna poročila o plačah vodstvenih delavcev v podjetjih v večinski državni lasti. Sicer pa Rop, kot je dejal, ne more odgovoriti na vprašanje o višini plače nekdanje predsednice uprave Zavarovalnice Triglav, saj država do nedavnega ni bila večinska lastnica zavarovalnice, tako vlada kot državni zbor pa sta precej truda usmerila v to, da je država pridobila 85-odstotni delež v omenjeni zavarovalnici. Kar pa se nagrade vodilnim v podjetju Skimar tiče, pa si vlada, kot je dejal premier, prizadeva, da se vprašanja nagrad vodstvenim delavcem ustrezno rešijo oz. da do izplačila nagrad ne bo prišlo.
Peče: Škodljiva odločitev ustavnega sodišča o izbrisanih
Poslanca Pečeta je zanimalo ravnanje vlade v primeru odločbe ustavnega sodišča glede vprašanja t.i. izbrisanih prebivalcev Slovenije. Po njegovem mnenju gre namreč za škodljivo odločitev, ki negira osamosvojitvene akte in bo imela za posledico velike odškodninske tožbe. Zato je vlado pozval, naj je ne spoštuje. Janša pa je od premiera zahteval, naj pojasni, kakšne ukrepe bo vlada sprejela v povezavi z opravljeno revizijo poslovanja Davčne uprave RS.
Premier Rop je poslancu pojasnil, da gre za nedvomno izjemno zahtevno problematiko, o kateri je tudi v DZ bilo izrečenih že veliko besed. "Nobenega dvoma ni, da je ustavno sodišče sprejelo odločbo in da jo mora vlada upoštevati," je dejal premier in ob tem pojasnil, da se v okviru notranjega ministrstva pripravljajo ustrezne rešitve, zato je v tem trenutku o njih še prezgodaj govoriti. V okviru priprave zakonodaje je bilo vključenih več strokovnjakov, ki so pomagali ministrstvu. Po informacijah, ki jih je pridobil premier, je bil med temi strokovnjaki tudi Matevž Krivic, vendar pa, kot je pojasnil premier, njegovo strokovno stališče ni bilo upoštevano pri končnem tekstu. O ustreznosti sodelovanja Krivica pa premier ni želel govoriti.
Janša zaskrbljen nad delom davčne uprave
Zadnji od "opozicijske trojke" je na predsednika vlade naslovil vprašanje Janez Janša (SDS). Njegovo vprašanje se je nanašalo na zadnje revizijsko poročilo Računskega sodišča v zvezi s poslovanjem Davčne uprave RS (DURS). Med drugim je Janša opozoril, da ugotovitve Računskega sodišča kažejo na skrajno pomanjkljive in nezanesljive podatke iz davčne evidence, s čimer DURS ne izpolnjuje osnovnih računovodskih načel. Podatki so nepopolni in neažurni, davčna uprava nima podatkov o obračunanih davkih igralnic, po drugi strani pa so v DURS preko 210 milijonov tolarjev plačanih davkov, za katere pa se ne ve, kdo jih je plačal, poleg tega davčna uprava odpisuje davke na podlagi internih navodil, ki jih ne poznamo, in arbitrarno, kar vzbuja silno nezaupanje v delo DURS, je še opozoril.
Premier Rop je odgovoril, da je seznanjen s poročilom Računskega sodišča. Osebno meni, da je potrebno storiti vse, da se na to poročilo ustrezno odgovori, in to v okviru odzivnega poročila. Ob tem je še dejal, da so bile v okviru finančnega ministrstva oblikovane ustrezne skupine in zadolžene osebe, ki bodo natančno preverile vse navedbe Računskega sodišča, odzivno poročilo in načrt ukrepov, ki ga je DURS dolžan pripraviti. Vsekakor velja temu posvetiti posebno pozornost, ne drži pa, da se s problematiko pobiranja davkov v preteklosti niso ukvarjali. Nasprotno je osebno zahteval nekaj mednarodnih študij v zvezi z učinkovitostjo pobiranja davkov v Sloveniji, je nadaljeval Rop ter izpostavil, da ugotovitve ekspertiz Mednarodnega denarnega sklada kažejo, da je v Sloveniji pobiranje davkov nadpovprečno učinkovito.
