Ti so po njegovem v nižji realizaciji proračunskih prihodkov do konca leta 2001 od ocenjenih v času priprave proračuna za leto 2002, to je v oktobru lani, ter v nižjih ocenah rasti ključnih makroekonomskih agregatov v letošnjem letu.
Opozicija, zlasti iz vrst SDS, je vladi očitala nerealno planiranje ob sprejemanju proračuna za leto 2002, pogrešala pa je tudi analizo učinkovitosti pobiranja davkov in izvršilni oblasti predlagala, naj se raje osredotoči v prilive, ne pa da krči razvojne projekte.
Člani odbora so v nadaljevanju v tretji obravnavi potrdili novelo zakona o davku na dodano vrednost. Pred tem so zavrnili dopolnilo poslanske skupine SLS, da bi znižana davčna stopnja veljala tudi za rezano cvetje in okrasne rastline. O predlogu novele zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, ki je prav tako v tretji obravnavi, pa bodo odločali, ko bosta finančno ministrstvo in sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve oblikovala besedilo morebitnih dopolnil, odbor pa bi o njih odločal na sredinem nadaljevanju seje. Na dnevnem redu bo tedaj tudi predlog novele zakona o izvrševanju proračuna za leto 2002 in 2003.
Rop je v uvodnem nastopu člane odbora najprej spomnil, da je urad za makroekonomske analize in razvoj v pomladanskem poročilu znižal oceno rasti zasebne potrošnje v letošnjem letu s tri na 2,3 odstotka, rast investicij s 4,6 na 2,9 odstotka, rast uvoza pa s 4,7 na 3,8 odstotka. Posledično je popravil tudi oceno gospodarske rasti, in sicer s 3,6 na 3,3 odstotka.
Predlog rebalansa državnega proračuna za letošnje leto je po pojasnilu finančnega ministra "kombinacija uporabe javnega finančnega stabilizatorja, varčevanja in dodatnih nedavčnih virov". Prvi dosega 14,3 milijarde tolarjev, za kolikor se bo država zadolžila in s tem povečala tekoči proračunski primanjkljaj. O privarčevanem znesku je Rop dejal, da gre za "18 milijard minusov pri porabi", v predlogu rebalansa proračuna pa je predvidenih še za približno 10 milijard tolarjev nedavčnih virov (5,3 milijarde tolarjev presežkov prihodkov nad odhodki Agencije za plačilni promet, 1,5 milijarde tolarjev bo proračun dobil od Slovenske razvojne družbe, 1,7 milijarde tolarjev od SOD, 1,7 milijarde tolarjev pa predstavlja priliv sredstev iz naslova dobljene tožbe do Nove Kreditne banke Maribor zaradi neplačanega davka od dobička). Povečujejo pa se transferi v pokojninsko blagajno, in sicer kar za devet milijard tolarjev.
