Slovenija in Norveška sta partnerici v zvezi Nato in v Evropskem gospodarskem prostoru (EEA), zato so možnosti za okrepitev sodelovanja med državama dobre, je po srečanju s premierjem Ropom v Oslu poudaril njegov gostitelj, norveški premier Kjell Magne Bondevik. Premiera sta se tako dogovorila o podpisu memoranduma o sodelovanju v okviru EEA, v katerem bosta državi opredelili skupne projekte, tako na primer na področju regionalnega razvoja, energetike, ekologije in kulturne dediščine. Kot je dodal Rop, gre zlasti za projekte v Sloveniji, pa tudi za sodelovanje v širši jugovzhodni regiji.
Članice EEA so se ob širitvi prostora z novimi članicami Unije dogovorile o vzpostavitvi dveh novih podpornih finančnih instrumentov, in sicer skupni instrument EEA in ločeni norveški bilateralni finančni instrument. Norveška bo za instrumenta letno namenila okoli 225 milijonov evrov, Slovenija pa bo deležna okoli 3,7 milijona evrov na leto. Memorandum o sodelovanju naj bi opredelil, kako ta sredstva najbolj smotrno uporabiti.
Sredstva skupnega instrumenta naj bi države sicer uporabile predvsem za razvoj okolja, podporo trajnostnemu razvoju, zaščito kulturne dediščine, izobraževanje, zdravstvo in zaščito otrok. Sredstva ločenega norveškega finančnega instrumenta pa so namenjena prilagajanju novih članic notranjemu trgu ter zmanjševanju socialnih in ekonomskih razlik znotraj evropske povezave.
Za poglobljeno sodelovanje
Slovenski premier, ki je na prvem uradnem obisku na Norveškem, je izpostavil dobre odnose med državama, še zlasti na političnem področju, poudaril pa, da bi bilo mogoče več narediti na področju gospodarskega sodelovanja, ki je po njegovih besedah zaenkrat dokaj skromno. Obseg blagovne menjave je namreč lani znašal 46,7 milijona ameriških dolarjev. Rop je prepričan, da se na področju gospodarskega sodelovanja odpirajo nove možnosti in izzivi, zato se je popoldne srečal tudi s predstavniki norveškega gospodarstva.
Premiera sta izpostavila tudi skupne interese glede varnostne in obrambne politike v Jugovzhodni Evropi. Kot je dejal Rop, sta govorila o sodelovanju pri nekaterih projektih, na primer v okviru bodočih sil Eurofor v BiH. "Premiera sem seznanil z namero Slovenije, da poveča svoje sile v BiH in ga povabil k sodelovanju," je dejal in dodal, da se bosta v ta namen srečala obrambna ministra obeh držav in preučila možnosti za sodelovanje.
Med glavnimi temami pogovorov so bile tudi razmere v Iraku. Norveška, ki je po besedah premiera Bondevika vojni v tej državi nasprotovala, je po koncu vojne z namenom stabilizacije razmer tja poslala kakih 150 vojakov inženirske enote, ki pa se bodo vrnili v teh dneh, saj načrt predvideva njihov odpoklic še pred 1. julijem, je dejal Bondevik in dodal, da pa v Iraku ostaja še okoli deset častnikov v okviru britanskega in poljskega poveljstva.
Slovenskega premiera je po srečanju z Bondevikom sprejel norveški kralj Harald V. na kraljevi jahti, zasidrani sredi fjorda Oslo. Po kosilu, ki ga je gostil kralj, se je Rop srečal še s predstavniki gospodarstva. Predstavil jim je možnosti gospodarskega sodelovanja s Slovenijo ter se zavzel za skupne projekte in vlaganja v JV Evropi ter sprožil pobudo za srečanje slovenskih in norveških gospodarstvenikov.
