Rop: Slovenija pripravljena na kompromis
Slovenija je pripravljena na kompromis o ustavni pogodbi Evropske unije, je predsedujočemu povezavi, irskemu premieru Bertieju Ahernu danes v Dublinu zagotovil predsednik slovenske vlade Anton Rop.
"Slovenija je pripravljena na kompromis, ker je ta nujno potreben," je dejal Rop, ki je tudi izrazil upanje, da bo povezavi do konca junija uspelo doseči soglasje. "Kar nekaj korakov smo še oddaljeni od končne rešitve, a upam in verjamem, da bomo do konca junija ustavo dobili," je namreč dejal slovenski premier.
Ahern pa se je slovenskemu premieru zahvalil za pozitiven in konstruktiven prispevek, ob tem pa opozoril, da bodo v pogajanjih vse članice EU morale biti "fleksibilne in pragmatične, če naj bo dosežen dogovor, ki bo kljub rasti EU omogočil učinkovito delovanje". Ključna še odprta vprašanja ustavne pogodbe - razširjena EU naj bi jo po dogovoru sprejela na vrhu 17. in 18. junija v Bruslju - so predvsem način odločanja v Svetu EU, širitev večinskega sprejemanja odločitev v nasprotju s soglasjem, sestava Evropske komisije in Evropskega parlamenta.
Ustava brez omembe krščanskih korenin?
Kot je nakazal Ahern, pa v ta krog ključnih vprašanj sam ne uvršča tudi omembe Boga oziroma krščanskih korenin v ustavi. "V osnutku ustave so omenjene verske vrednote in menim, da bo ta navedba verjetno ostala enaka. Morda bo prišlo do kakšne spremembe, a ne verjamem, da bistvene. Omembe Boga v ustavi po moji oceni ne bomo dobili," je dejal irski premier, ki je sicer priznal, da "nekatere države to vprašanje ohranjajo odprto, čeprav ga v zadnjih tednih niso posebej omenjale".
Slovenija pa ni ena od držav, ki bi razmišljale o izvedbi referenduma o ustavni pogodbi, je o tem dejal premier Rop. "Ne vidim potrebe, da bi se v Sloveniji o ustavi izvedlo referendum, tega tudi ne zahteva nobena od političnih strank. Referendum pa je seveda mogoče izvesti, če se izkaže potreba," je menil premier, ki tudi ne zagovarja idej, da bi morebitna zavrnitev ustave za posamezno državo članico na referendumu pomenila njeno izključitev iz EU.
Poleg ustavne pogodbe so bile na dnevnem redu pogovorov med Ahernom in Ropom še druge teme, med drugim pogajanja o prihodnji finančni perspektivi, s katero bo začrtana skupna poraba razširjene EU za obdobje od leta 2007 do 2013, in imenovanje novega predsednika Evropske komisije, ki bo 1. novembra nasledil Romana Prodija. Voditelji EU ga bodo imenovali junija, irsko predsedstvo EU pa prav zdaj krepi posvetovanja o možnem izbrancu.
Sicer pa sta sogovornika obdelala še več zunanjepolitičnih tem in med drugim govorila tudi o razmerah na Balkanu. Kot je povedal Rop, sta se dotaknila hrvaške prošnje za članstvo v EU in stanja na Kosovu, pri čemer je slovenski premier izrazil upanje, da bo EU za regijo uspelo najti "ustrezno politiko".
Irski premier je sicer z današnjim pogovorom s slovenskim kolegom Ropom začel serijo pogovorov z voditelji razširjene povezave pred junijskim vrhunskim zasedanjem, ki jo bo nadaljeval s turnejo po prestolnicah še ta teden.
Širitveno svečanost spremljali protesti
Ob robu svečanosti, ki so včeraj potekale v čast širitvi EU, so se v bližini središča Dublina zbrali protestniki. Okoli 2000 zbranih se je z zastavami in napisi "Ne mejam, narodom, proti Evropi kapitala" zbralo v Phoenix Parku, kjer je sedež predsednice Mary McAleese. Protestniki so se posedli po cesti, policija pa jih je razgnala z vodnimi topovi. Po poročanju irske televizije gre za prvi primer uporabe vodnih topov na Irskem. Policija je aretirala 28 oseb, med prerivanjem pa sta bila ranjena dva protestnika in dva policista.
Protesti, ki so potekali ves dan, so bili večino časa mirni in nenasilni. Do spopadov med policijo in protestniki je prišlo šele v večernih urah, ko so se protestniki približali vhodnim vratom v park, znotraj katerega so predstavniki novih članic imeli slavnostno večerjo. Nemire je po pričanju protestnikov izzvala policija, ki je zbrane začela provocirati.