Kot je povedal Rončević, mora šola učence učiti, kako misliti. "Naloga šole je posredovanje znanja, razvijanje kritičnega mišljenja ter vzgoja odgovornih in aktivnih državljank in državljanov," je dejal in dodal, da bo novo šolsko leto vse deležnike v šolstvu postavilo pred številne izzive, a je hkrati prepričan, da bo potekalo utečeno, tako kot šolniki znajo, v dobrobit otrok in mladostnikov.
Naloga njegovega ministrstva je ustvarjati takšne pogoje, da bo Slovenija ostala in se krepila kot družba znanja, ustvarjalnosti, odgovornosti, ambicij in priložnosti, je dejal.
Vlada si je na področju izobraževanja po besedah ministra zastavila štiri ključne cilje – kakovostno in ideološko nevtralno izobraževanje, razbremenitev učiteljev ter krepitev njihove avtoritete, močnejšo povezanost znanja, raziskav in gospodarstva ter kreiranje boljših možnosti za mlade pri izobraževanju in s tem pozneje tudi pri zaposlovanju in osamosvajanju.
"Zelo si bomo prizadevali za dvig ugleda učiteljskega poklica in krepitev učiteljske avtoritete in avtonomije. V tem imate zelo močnega zaveznika," je dejal Rončević in se dotaknil tudi kadrovske problematike v vzgoji in izobraževanju, ki je po njegovem ena največjih razvojnih omejitev v slovenskem šolstvu. Napovedal je, da se bodo z reševanjem te problematike ukvarjali resno in odgovorno ter da bodo ustvarjali pogoje, po katerih bodo tudi najboljši diplomanti, kot nekoč, ponovno videli učiteljski poklic kot res privlačno karierno izbiro.
"Se pa kadrovske problematike ne da rešiti zgolj z dodatnimi zaposlitvami, ampak je treba pogledati in temeljito pretresti tudi nove pristope pri poučevanju in seveda nove tehnologije, ki temeljito spreminjajo način, na katerega se opravlja pedagoško delo," je še dodal.
Ministrstvo bo ob tem sistematično zmanjšalo administrativne obremenitve, ki odvračajo čas in energijo učiteljev od njihovega temeljnega poslanstva. "Cilj je preprost – več časa za učence, manj za obrazce," je dejal.
Kot je povedal, načrtujejo tudi reformo nacionalnega preverjanja znanja in mature, in pri tem poudaril, da gre za reformo, ne za njuno odpravo. Po njegovem gre namreč za pomembna instrumenta spremljanja kakovosti slovenskega izobraževalnega sistema ter zagotavljanja primerljivih standardov znanja, ki pa se morata prilagajati spremembam v družbi, tehnologiji in potrebam sodobnega izobraževanja.
Državna sekretarka na šolskem ministrstvu Mojca Škrinjar je prav tako omenila debirokratizacijo v šolstvu in vračanje avtonomije šolam. Med drugim je napovedala, da ugovora na vzgojni opomin ne bo več, kvečjemu še na izključitev v srednji šoli oziroma na prešolanje v osnovni šoli, manj naj bi bilo tudi možnosti za pritoževanje na ocene.
Napovedala je, da ugovora na vzgojni opomin ne bo več, kvečjemu še na izključitev v srednji šoli oziroma na prešolanje v osnovni šoli, manj naj bi bilo tudi možnosti za pritoževanje na ocene. Po njenih besedah se bo možno pritožiti na končno oceno preko šolske pritožbene komisije in ne več s pritožbo na šolski inšpektorat, pritožbe na vmesne ocene pa bodo brezpredmetne. S spremembo zakona o šolski inšpekciji nameravajo inšpekciji podeliti drugačno vlogo, in sicer da ne bi samo nadzirala in kaznovala, ampak tudi spremljala in svetovala.
Za učence priseljence bi vzpostavili pripravljalnico. "Tisti, ki ne zna slovensko, ne more biti vključen v redni program, temveč gre v pripravljalnico. Ko to dokonča, se vključi v redni program," je povedala Škrinjar.
Tudi Škrinjarjeva je zagotovila, da nacionalno preverjanje znanja in matura ostajata, morajo pa srednje šole in fakultete povedati, katerih dijakov in študentov si v resnici želijo – nekoga z dobrim povprečjem ocen ali nekoga, ki bo primeren za njihove specializirane programe.
Želijo tudi spremeniti zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, in sicer bi v šolah zaposlili specialne defektologe, ki bi diagnosticirali učence in izvajali dodatno strokovno pomoč, ob tem pa tudi opolnomočili kolege, da bi pouk izvajali tako, kot potrebuje vsak učenec. To bi v šole najprej uvedli s pilotnim projektom, v katerem bi mladim učiteljem, ki so že opravili pripravništvo, omogočili enoletno mentorstvo izkušenega učitelja.
Načrtujejo tudi obsežnejše spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, med drugim bi uvedli učiteljsko zbornico in nanjo prinesli nekatere pristojnosti, je v nagovoru še povedala Škrinjar.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.