Slovenija

Romski otroci pri pouku

Novo mesto/Ljubljana, 05. 04. 2005 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Romski otroci so v torek odšli v OŠ Bršljin. Kot nam je povedal predstavnik romskega društva Zoran Grm, otrok pri pouku niso ločevali.

V sredo naj bi se šolski minister Milan Zver predvidoma ob 16. uri srečal s starši romskih otrok šole in jim podrobneje predstavil model (Foto: Dare Čekeliš)
V sredo naj bi se šolski minister Milan Zver predvidoma ob 16. uri srečal s starši romskih otrok šole in jim podrobneje predstavil model (Foto: Dare Čekeliš) FOTO: Dare Čekeliš
Model temelji na ohranjanju obstoječih oddelkov. Oblikujejo pa se učne skupine pri predmetih, kjer je jezikovno znanje nujno za uspešno napredovanje. Pri vzgojnih predmetih, kot so na primer šport, glasba, državljanska vzgoja in etika, bodo vsi učenci skupaj v matičnem oddelku. Organizacija pouka je fleksibilna, so pojasnili na šolskem ministrstvu.

Predstavnik romskega društva Zoram Grm je danes za 24ur.com dejal, da so starši romskih otrok zjutraj otroke pripeljali v šolo, kjer so se z ravnateljem osnovne šole Bršljin Antonom Draganom dogovorili, da danes ne bodo ločevali otrok pri pouku.

Jutri se starši romskih otrok spet srečajo z ministrom za šolstvo in šport Milanom Zverom. Na srečanju bodo od ministra zahtevali, da se na šoli preneha z izvajanjem pilotskega programa poučevanja, ki ga je v začetku marca predlagal Zver, sicer bodo romski otroci nadaljevali z bojkotom pouka.

Z izvajanjem pilotskega programa poučevanja pa se strinjajo starši ostalih otrok. Po mnenju predstavnika staršev Silva Mesojedca naj bi se učitelji tako lažje posvetili posamezni homogeni skupini otrok, kar bi posledično prispevalo k boljši kakovosti poučevanja.

V OŠ Bršljin je trenutno 626 vseh učencev, od tega je Romov 86 (Foto: POP TV)
V OŠ Bršljin je trenutno 626 vseh učencev, od tega je Romov 86 (Foto: POP TV) FOTO: POP TV

Šolsko ministrstvo komentira model

OŠ Bršljin je posebnosti didaktičnih in metodičnih pristopov, ki jih zahteva delo z učenci, vključenimi v to šolo, v preteklosti poskušala realizirati z oblikovanjem posebnih oddelkov in nato z oblikovanjem različnih drugih oblik organiziranja vzgojno-izobraževalnega dela. Tovrstne oblike organiziranja niso bile dovolj za zadostno prilagajanje metodike in didaktike dela potrebam skupine učencev, ki niso dosegali niti minimalnih standardov znanja, zato so na primer učenci Romi zapuščali osnovno šolo z dokončanimi le nekaj razredi osnovne šole, navajajo na šolskem ministrstvu. Predlagani izvedbeni model se bo v šoli izvajal kot poskus, kar pomeni stalno spremljanje in evalvacijo izvedbenega kurikula.

Od uvajanja modela na šolskem ministrstvu pričakujejo, da bo kakovost pouka vseh učencev boljša, da bodo učenci Romi izboljšali znanje slovenskega jezika. Pričakujejo še bolj prilagojene metode in oblike vzgojno-izobraževalnega dela, ki bo z manjšim številom učencev lažje, poleg tega pa naj bi uvajanje romskih pomočnikov izboljšalo prisotnost pri pouku in krepitev zavesti, da je znanje vrednota. Za izvajanje projekta potrebuje OŠ Bršljin še dodatne štiri učitelje in tri romske pomočnike.

Predlagani izvedbeni model je začasen, treba ga je nujno preizkusiti oziroma nujno opredeliti kot izvajanje novosti pri vzgojno-izobraževalnem delu. Temelji na ohranjanju oddelkov in oblikovanju učnih skupin, kjer je to za zagotavljanje kakovosti pouka nujno, ter fleksibilni organizaciji pouka, navajajo na šolskem ministrstvu, ki so model pripravili v sodelovanju z omenjenim zavodom.

Zakon o osnovni šoli v 37. členu predvideva, da so učenci enega ali več razredov ali oddelkov pri vzgojno-izobraževalnem delu lahko razporejeni v učne skupine, standarde in normative za oblikovanje oddelkov in učnih skupin pa določi minister. Hkrati 40. člen tega zakona določa različne oblike diferenciacije. Tako omogoča, da v prvem, drugem in tretjem razredu učitelj pri pouku diferencira delo z učenci glede na njihove zmožnosti. V četrtem, petem, šestem in sedmem razredu se delo pri pouku organizira kot temeljni in nivojski pouk, pri čemer se lahko nivojski pouk organizira le pri matematiki, slovenščini in tujem jeziku, in sicer največ v obsegu ene četrtine ur, namenjenih tem predmetom. Organizirani nivojski pouk poteka na dveh ali več ravneh zahtevnosti. V osmem in devetem razredu pri slovenskem jeziku, matematiki in tujem jeziku poteka nivojski pouk.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20