Kako bodo romsko problematiko reševale stranke?

Po strelskem obračunu v Brezju pri Novem mestu, v katerem je ena oseba umrla, še tri pa so bile ranjene, smo govorili z več prebivalci vasi na območju Dolenjske, ki so delili svoje, kot pravijo, grozne izkušnje z nekaterimi Romi. Odkar so jo Romi pretepli, ob Krko ne hodi več, pravi domačinka. Prebivalci več vasi na Dolenjskem opozarjajo, da so razmere nevzdržne, živeti morajo v strahu. Eden od občanov je večkrat prijavil, da so mu kradli iz trgovine, drugemu so v seno potresli žebljičke. 

Kljub številnim klicem na Policijo se nič ne spremeni. "Ti naši privilegirani prebivalci so pač privilegirani," je pojasnila domačinka. "Nekaj se bo moralo spremeniti, saj tako ne moremo več naprej," je medtem odločen prebivalec Krške vasi. Policija se je na očitke odzvala le skopo: "Na vsak klic se odzovemo", s tožilstva so odgovorili, da je mnenje, da Romi ostajajo nekaznovani, zgrešeno. Kako bi reševali perečo romsko problematiko, smo vprašali tudi aktualne koalicijske in opozicijske stranke in jih prosili za konkretne rešitve obstoječega stanja. Na odgovore stranke SDS še čakamo.

Gibanje Svoboda: Zagotavljanje intervencij in krepitev policijskega dela

V Gibanju Svoboda so poudarili, da sta tako osebno dostojanstvo kot varnost pomembni človekovi pravici, ki ju mora država zagotavljati vsem ljudem pod enakimi pogoji. "Naš cilj je krepitev svobodne države ob krepitvi zavedanja vsakega od nas, da spoštuje pravni red, ki pa mora biti seveda kar najbolj široko in obče razumljen in sprejet," pravijo. 

Po njihovem mnenju bi bilo treba romsko problematiko reševati sistemsko. "Varnostni ukrepi, ki jih izvajata Ministrstvo za notranje zadeve in Policija (denimo z zagotavljanjem intervencij v romskih naseljih, povečevanjem svoje vidnosti in prisotnosti na omenjenih območjih, s proaktivnostjo obravnav potencialnih varnostnih dogodkov, povečevanjem občutkom varnosti in krepitvijo izvajanja policijskega dela v skupnosti), so le del strategije za izboljšanje omenjene problematike," pravijo in dodajajo, da je nujno tudi povečanje predvsem učinkovitosti socialne integracije Romov in izvajanje drugih preventivnih ukrepov.

SD: Treba je vzpostaviti ravnovesje med pravicami in dolžnostmi slehernika

V stranki SD pravijo, da so seznanjeni s situacijo, ki se nanaša na stanje, ki zadeva romsko problematiko na jugovzhodnem delu Slovenije. Poslanec SD Predrag Bakovič tekom svojega delovanja v državnem zboru opozarja na potrebo po aktivnem reševanju problematike integracije Romov. V stranki zagotavljajo, da so rešitve skozi poslanska vprašanja in individualne pogovore iskali z različnimi ministrstvi – MNZ, MP, MOP, MDDSZ ter MIZŠ. Po njihovem mnenju morajo omenjena ministrstva bolj aktivno in bolj konkretno nasloviti vse s tem vprašanjem povezane izzive.

"Zavedati se je potrebno, da so izzivi pri reševanju omenjene problematike strnjeni v sklope izobraževanja, bivanjskih razmer, zaposlovanja in varnostnih razmer. Vse te sklope je potrebno obravnavati skupno, ne parcialno. Tragični dogodek, ki se je nedavno zgodil, ki pa žal ni edini, je zgolj posledica neurejenih razmer na vseh prej naštetih področjih," pravi Baković, ki dodaja, da se stanje ne bo spremenilo, dokler ne bo vzpostavljeno ravnovesje med pravicami in dolžnostmi slehernika. "Menimo, da je potrebno v reševanje te problematike vključiti vse omenjene deležnike, ki ne bodo reševali zadevo zgolj prek posameznih resorjev, temveč celovito," še pravi. SD zato kot ključno izpostavlja integracijo ter celostno in preventivno delovanje.

Predlog NSi: Upravičenci pomoči bi morali biti svoje otroke dolžni pošiljati v osnovno šolo

V NSi se medtem zavzemajo za to, da so vsi državljani Republike Slovenije enakovredni pred zakonom in da pravila, s katerimi si urejamo življenje, veljajo za vse. "Poudarjamo, da je popolnoma nedopustno, da se del prebivalcev boji za svojo varnost v svojem domu. Policija in drugi pristojni organi bi zato morali k reševanju situacije pristopiti bolj aktivno in odločno," odgovarjajo. 

Dodajajo, da se v NSi zavedajo teh problemov in da so zato tudi skušali vnesti več reda na tem področju. "S spremembami zakonodaje, ki jih je v začetku leta predlagala NSi, smo npr. hoteli urediti prejemanje socialnih transferjev tako, da bi bili upravičenci pomoči dolžni pošiljati svoje otroke v osnovno šolo," so izpostavili konkreten predlog.

Levica: Revščina je tista, ki ljudi potisne v razna protizakonita ravnanja

V Levici so prepričani, da je treba vsem članom družbe zagotoviti enakopravnost, socialno vključenost in varnost ter dostojno življenje. Na področju romske skupnosti se jim zdijo nujne spremembe z vidika nerazrešenih bivanjskih in prostorskih vprašanj, pa tudi enakopravne vključitve v družbo in organiziranega delovanja romske skupnosti v Sloveniji, ki se po njihovem mnenju sooča z velikim razvojnim zaostankom. "Ta je posledica pomanjkljivega zagotavljanja osnovnih življenjskih pogojev na področju izobraževanja, socialne varnosti, zdravja ter na področju zaposlovanja. Položaj romske skupnosti v Sloveniji je močno marginalizirano in stigmatizirano vprašanje," so prepričani. 

"Razpihovanje individualnih primerov kriminalitete kot neke obče lastnosti Romov je tisto, kar romsko skupnost še bolj izrinja na rob družbe, medtem ko je ravno revščina tista, ki ljudi potisne v razna protizakonita ravnanja. Torej se moramo kot družba vprašati, kako izkoreniniti revščino in kako vsem, tudi Romom, zagotoviti boljše življenjske pogoje," so odločeni.

"Na žalost desni pol politike, predvsem stranka SDS, s svojo nenehno sovražno retoriko v parlamentu in prek medijev podžiga lokalno prebivalstvo, ki živi tam, kjer živijo tudi Romi, k predsodkom do njih, predvsem na Dolenjskem. Spomnimo se primera Ambrus in deportacije romske družine ali pa primerov šikaniranja romskih otrok v šoli ravno na Dolenjskem," trdijo in dodajajo: "Vprašajmo se, zakaj ne beremo tovrstnih zgodb tudi iz Prekmurja." Po njihovem mnenju je tam problematika veliko bolje urejena (primer lepo urejenega naselja Pušča). "Rezultat je, da Romi živijo v boljših razmerah in da hkrati lokalno prebivalstvo ni tako nastrojeno proti njim." 

Izpostavili so še, da so Romi ena najbolj ranljivih, deprivilegiranih, socialno izključenih in diskriminiranih družbenih skupin in da jim je bilo težko tudi v času epidemiološke krize, saj so številni izključeni iz zdravstvenega varstva. Povzeli so tudi zagovornika načela enakosti Miho Lobnika, ki je poleg problema dostopnosti do pitne vode opozarjal tudi na velik pomen ozaveščanja in informiranja romskih prebivalcev v njihovem jeziku.