Romi želijo odkupiti zemljišča

Po podatkih Upravne enote Krško je bilo marca v tamkajšnjem največjem romskem naselju Kerinov Grm prijavljenih 170 Romov s stalnim bivališčem. Občina Krško je za potrebe legalizacije naselja odkupila zemljišča, na katerih stoji 25 črnih gradenj, pred mesecem dni pa je tako postala zemljiško knjižni lastnik največjega romskega naselja na njenem območju. Na občini so v enem mesecu prejeli 14 vlog prebivalcev tega naselja za odkup gradbenih parcel.

Zemljišče obsega 34 gradbenih parcel za obstoječe stanovanjske objekte, 18 gradbenih parcel za predvideno novogradnjo, nekaj več kot 10.000 kvadratnih metrov pa zajemajo skupne površine kot so igrišča, osrednji trg z večnamenskim objektom, avtobusno postajališče in zelene površine.

V občini pričakujejo tudi vloge za nakup preostalih gradbenih parcel, saj naj bi tudi ostali prebivalci Kerinovega grma izrazili interes za legalizacijo parcel, ki jim bo omogočil tudi priklop električne energije.

Romi iz Kerinovega Grma bodo zemljišča lahko kupili po ceni šest evrov za kvadratni meter. Prebivalec Kerinovega grma in občinski romski svetnik Zdravko Kovačič je povedal, da jim je občina omogočila tudi obročno odplačevanje, lastniki ilegalno postavljenih objektov pa naj bi vseeno plačali za to predvideno kazen.

Vodja strokovne skupine za problematiko reševanja romskih naselij, ki jo je ustanovilo ministrstvo za okolje in prostor, Jernej Zupančič pa je dejal, da so v občini Krško s tem, ko so se odločili za legalizacijo največjega romskega naselja v njihovem okolju, storili "pogumen korak naprej".

Po Zupančičevih besedah pa občini še vedno ni uspelo predvideno združevanje naselij. "Aktivnosti občine na tem področju so sicer zelo dobre, saj pri Romih ustvarjajo določeno zavedanje, da je ob lastniških razmerjih potrebno upoštevati sprejete zakone ter odnose s sosedi," je dejal.

Kot eden največjih problemov se po Zupančičevih besedah pojavlja prav ureditev lastniških razmerij, ki zahteva določena finančna sredstva posameznih občin kot tudi Romov. Primer Krškega se tako zelo razlikuje od posameznih manjših občin, kjer nimajo niti kadrovskih zmožnosti za specifično ukvarjanje z romsko problematiko, je še dejal Zupančič.