V oddaji Trenja je predsednik vladne komisije za zaščito romske etnične skupnosti ter minister za šolstvo in šport Milan Zver zagotovil, da bo družini Strojan iz Ambrusa, ki so jo v ponedeljek preselili v Postojno v tamkajšnji center za begunce, skušal do ponedeljka priskrbeti več možnih lokacij, ki bi jih sami izbrali. Družina je s tem zadovoljna, dodala pa je še, da so pripravljeni iti v Višnjo Goro, Ivančno Gorico in Grosuplje, dlje pa ne. Če pa vlada v roku treh tednov zanje ne bo našla primerne lokacije, se bodo preselili nazaj v Ambrus.
Predsednik krajevne skupnosti Ambrus Alojz Šinkovec je na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi se Romi vrnili nazaj v Dečjo vas, dejal, da bi v tem primeru nadaljevali s protesti, nikoli pa z nasiljem in grožnjami, kar jim Romi očitajo.
O morebitni vrnitvi družine Strojan pa je nek občan Ambrusa povedal, da je po vsem tem, kar se je zgodilo, sožitje v krajevni skupnosti skorajda nemogoče.
Dolenjski Romi se bojijo
Predsednik romskega društva Cigani nekoč - Romi danes Bodgan Miklič meni, da so dolenjski Romi zelo prestrašeni. "Bojijo se namreč, da se bodo krajani tistih občin, v katerih prebivajo Romi, odzvali enako kot krajani Ambrusa. Skrbi nas, da bi se tudi drugje romska problematika reševala na takšen način kot v Ambrusu," je povedal Miklič.
V društvu so razočarani nad odločitvijo vlade in se z njo ne strinjajo. Menijo, da se težave pojavljajo ne le v Ambrusu, ampak tudi drugje in dodajajo, da je občina tista, ki mora poskrbeti za rešitev bivanjskih razmer, ne pa krajani ali minister.
Miklič je prepričan, da gre v primeru Ambrusa za hudo obliko diskriminacije, s katero se Romi soočajo v vsakdanjem življenju. Zato so na društvu sklenili, da bodo v primeru, da država v treh tednih ne bo našla primerne rešitve za ambruške Rome, skupaj z 200 Romi protestirali pred parlamentom. Prav tako zahtevajo, da jim država sporoči, kako bodo reševali bivanjske in druge težave, s katerimi se srečujejo Romi in kaj je z denarjem, ki je bil namenjen za reševanje romske problematike, je še zapisano v sporočilu za javnost.
Po Ambrusu še Žabjak?
Regijska civilna iniciativa za reševanje romske problematike za območje Dolenjske, Bele krajine in Posavja bo po drugem krogu županskih volitev v mestni občini Novo mesto na državo naslovila zahtevo, da preseli Rome iz nelegalnega naselja Brezje ali Žabjak po domače.
Predsednik civilne iniciative Silvo Mesojedec je povedal, da bodo zahtevali preselitev Romov na drugo lokacijo zunaj novomeške občine. Po njegovih besedah država namesto programov za socializacije Romov pripravlja "nekakšen zakon o Romih, ki ne bo ničesar uredil. Zganejo se šele takrat, ko se zgodi nekaj podobnega, kot se je v Ambrusu".
Prav tako bo zahtevo poslala krajevna skupnost Bučna vas, ki že štiri leta pošilja dopise na pristojne institucije, pa se nič ne premakne. Občina namreč tega problema ne more reševati sama, je dejal Matjaž Kumer, predsednik krajevne skupnosti Bučna vas, ki leži v neposredni bližni romskega naselja Brezje. Naselje se nenadzorovano širi, na območju pa po ocenah živi približno 600 Romov, je dejal Kumer.
Občina leta 2002 gradila hišice v Brezju
Svetnik mestne občine Novo mesto, Alojz Muhič, ki se bo v drugem krogu lokalnih volitev potegoval za županski stolček, poziva krajane Bučne vasi, naj počakajo do konca volitev. Muhič ima namreč pripravljen program, ki predvideva ureditev romske problematike.
Ugotovili bomo, na čigavi zemlji so črne gradnje in ukrepali po zakonodaji, je zatrdil. Če so črne gradnje na zasebnem zemljišču, morajo ukrepati lastniki, je dejal. Menim sicer, da je treba nesprejemljive gradnje odstraniti, je dodal. Muhič je sicer pojasnil, da so letos v Brezju rušili eno črno gradnjo. ''Sam menim, da je treba Rome obravnavati kot vse državljane,'' je dejal.
Muhičev program predvideva tudi ureditev romskega naselja po novem lokacijskem načrtu. V Brezju naj bi zraslo 14 novih hišic, v katere bi se lahko vselili le zaposleni Romi. Torej, predpogoj bi bila zaposlitev, je dejal Muhič. Na vprašanje, ali morebitni bodoči novomeški župan v programu predvideva tudi nova delovna mesta za Rome, je Muhič odgovoril, da bi se predstavniki romske skupnosti lahko na primer zaposlili v Cestnem podjetju. Ni res, da Romov ne želi nihče zaposliti, je dejal.
Muhič, ki se z romsko problematiko ukvarja več let, je sicer pojasnil, da izhodišče za nastanek Brezja sega v leto 1985, ko je bil predstavljen prvi lokacijski načrt. Je pa občina na spodnji strani Brezja leta 2002 zgradila več hiš, v katere so se vselili Romi.
Grm: Ne bomo se selili
Predstavnik novomeških Romov, Zoran Grm, pa je za 24ur.com povedal, da je zahtevo krajanov Bučne vasi pričakoval. Obenem je dejal, da si ne želi, da bi se dogodki v Ambrusu ponovili še kje v Sloveniji. Upam, da vlada tega ne bo ponovila, je dodal. ''Lahko dajo pobudo, vendar svojega kraja ne bomo zapustili pod nobenih pogojem,'' je zatrdil.
Romski predstavnik meni, da je za nastalo situacijo v prvi vrsti kriva občina, ki bi morala državi predlagati, kako naj uredi romsko problematiko. ''Romi so v Žabjaku že 50 let. Res je, da nimajo gradbenih dovoljenj, posegajo na zasebno zemljišče – tri do štiri hiše so na privatni zemlji,'' je pojasnil. Grm je zatrdil, da je zemljišče, na katerem so se naselili dolenjski Romi, v lasti vojašnice v Novem mestu. Sicer je dodal, da je v Žabjaku 350 do 400 in ne 600 Romov, kot trdi krajevna skupnost. ''V novomeški občini je skupno prijavljenih 750 Romov,'' je pojasnil.
'Začasna preselitev Romov iz Ambrusa nelegalna'
Nedavna začasna preselitev skupine Romov je po mnenju pravnega strokovnjaka Silva Devetaka neposredna kršitev dvoje človekovih pravic in svoboščin, ki veljajo za vse ne glede na raso, vero in podobno, in sicer svobode izbire prebivališča in nedotakljivosti stanovanja. "Ta dogodek potrjuje, da so ob nekem incidentu izbruhnila čustva rasistične nestrpnosti do romskega prebivalstva, kar spominja na delovanje ku klux klana v ZDA v odnosu do črnskega prebivalstva," je dejal Devetak.
Preselitev je po njegovi oceni nelegalna, razen če bi prišlo do svobodno izražene volje prizadetega prebivalstva oziroma v tem primeru prizadete skupine. "Ampak kot vemo, je prišlo do 'pristanka' v pogojih, ko jim je grozila smrtna nevarnost, ko je množica, ki me je spomnila na ku klux klan delovanje - edino kap niso imeli - grozila, da bo lahko prišlo do fizičnega uničenje te skupine, ki jo je morala potem ščititi policija. To potem ni svobodna odločitev, to je izhod v sili pred grozečo nevarnostjo," je prepričan profesor mariborske pravne fakultete.
Selitev iz Dečje vasi, protest varuha in pismo Ambrušanov
Zahteva krajanov Bučne vasi je morda posledica nedavnih dogodkov v Ambrusu, kjer so se uprli krajani, ki so imeli dovolj težav, ki so jih povzročali prebivalci romskega naselja Dečja vas. Dosegli so začasno izselitev tamkajšnjih Romov v postonjski center za tujce.
Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je po izselitvi suhokrajinskih Romov ostro protestiral in izrazil bojazen, da bodo Romom iz Dečje vasi sledili tudi drugi pripadniki romske skupnosti v Sloveniji. O dogajanju v Ambrusu je obvestil tudi Svet Evrope.
Vlada je nemudoma zahtevala, naj se varuh opraviči Slovenkam in Slovencem. Hanžka je še obtožila, da je Slovenijo "zatožil" pri evropskih inštitucijah, po drugi strani pa za rešitev romske problematike ni naredil nič.
Hanžek je kasneje sporočil, da ne vidi nobenega razloga za opravičevanje, saj v svojih izjavah ni žalil državljank in državljanov. ''Če varuh človekovih pravic izrazi dvom o pravilnosti ravnanj državnih institucij, je na to dolžan opozoriti. Če presodi, da je potrebno, tudi mednarodne institucije za zaščito človekovih pravic. Taka opozorila so lahko samo dodaten preskus pravilnosti ali zmotnosti političnih odločitev,'' so v sporočilu za javnost zapisali v uradu varuha. Zato v tem ne vidi nikakršnega blatenja Slovenije, še manj pa državljanov. Več o tem ...
Oglasili so se tudi Ambrušani. V odprtem pismu ombudsmanu so pojasnili svojo plat problema. Pismo v celoti ...
EU nima univerzalne rešitve
Evropska komisija pa je v odzivu na spor med krajani Ambrusa in tamkajšnjimi Romi poudarila, da "zavrača nestrpnost, zato se zavzema za iskanje rešitev na podlagi demokratičnega dialoga med vpletenimi stranmi". "Za izboljševanje položaja Romov ne obstaja zgolj en sam pravilen pristop - treba je upoštevati specifične okoliščine v posamezni državi. EU torej nima univerzalne rešitve, lahko pa prispeva k izboljševanju položaja Romov," so sporočili iz predstavništva komisije v Sloveniji.
"Nasilje ni primeren način za reševanje sporov," poudarjajo v Evropski komisiji in dodajajo, da so "enake možnosti in nediskriminacija temeljni načeli in pravici v EU". Evropska zakonodaja namreč prepoveduje vse oblike diskriminacije na podlagi rase, etnične pripadnosti, starosti, spola, invalidnosti, spolne usmerjenosti in verskega prepričanja.
Kljub temu je "nesporno, da je večina romskega prebivalstva v Evropi potisnjena na rob družbe in da je socialna izključenost Romov trenutno eden izmed najbolj resnih socialnih problemov v Evropi", izhaja iz sporočila predstavništva komisije.
Zver: Krivda je na več straneh
Minister za šolstvo in šport ter predsednik vladne komisije za zaščito romske etnične skupnosti Zver je v današnjem pogovoru zagotovil, da se bodo z ambruškimi Romi pogovarjali, njihove odločitve pa ne bodo izsiljevali. "Država bo omogočila najti nenasilno rešitev," pravi Zver.
Pogajanj o novi, trajni lokaciji za romsko skupnost iz Ambrusa sicer še ni, je pa v fazi iskanje novih lokacij in možnosti za naselitev romske skupnosti iz Ambrusa, kar intenzivno počno uradniki na nižjih ravneh, pravi Zver. Prav tako tudi verjame, da bodo v kratkem času, to je čez kakšen dan, najdene variante, ki jih bodo ponudili romski skupnosti. Kje konkretno lokacije bodo, pa minister Zver ne ve.
Glede ravnanja vlade v primeru Romov iz Dečje je za časnik Delo dejal, da je zadeva kompleksna, da situacija ni črno bela in da je vlada ravnala korektno.
Na vprašanje, zakaj je po njegovem mnenju prišlo do napetosti v Ambrusu, je Zver odgovoril, da so razlogi nastali tisti hip, ko je romska družina pred 11 leti kupila zemljišče in se naselila na vodovarstvenem območju. Krajani so sicer protestirali, država je leta 1995 izdala odločbo, da ta predel ni primeren za bivanje, a je Romi niso spoštovali, kar je ustvarjalo vse bolj konfliktne razmere.
Glede reševanja konkretne situacije je povedal, da je v soočenju med dvema deloma civilne družbe vmes stopila država in zagotovila varnost obeh. Če ne bi, je vprašanje, kaj bi se zgodilo. "Mislim, da je vlada ravnala korektno. Minister za notranje zadeve je našel začasno rešitev na prošnjo romske družin. Sklenili so dogovor o selitvi, tako da ne držijo trditve Matjaža Hanžka in Mirovnega inštituta, da gre za prisilno preselitev. V takih primerih bi rad vprašal take 'pametnjakoviče', kaj bi oni naredili v taki situaciji," je poudaril Zver.
Po njegovih besedah dogajanje v Ambrusu zagotovo ne more biti vzorec. Nekaj konfliktov najbrž še bo, tega v demokraciji ni mogoče vnaprej preprečiti s prisilo. "Vemo, da je ponekod na Dolenjskem še nekaj nelagodnih naselij. Prepričan sem, da jih bomo večino morali legalizirati. Nekateri bodo zato spet govorili, da imajo Romi privilegije. Vsekakor pa drži, da Romi ne morejo zakona vzeti v svoje roke in živeti na tuji zemlji. Kot vsi drugi morajo spoštovati zakone."
Po Zverovem mnenju nobena država v Evropi nima tako dobro urejenega normativnega okolja, ki rešuje romsko problematiko. "Pri nas se z njo ukvarja enajst področnih zakonov, zdaj pripravljamo krovnega, ki bo ravno tako unicum. Opredeljeval bo sogovornika romske skupnosti na državni ravni. Zakon je seveda nujen, ne pa še zadosten pogoj. Ključno je, da ustvarjamo ozračje, kar pa je stvar kulture in ne strukture," je še povedal.
