V uri čez razpravo; opozicije ni

Državni zbor je v dobri uri ob obstrukciji poslancev SD, Zares in LDS opravil razpravo o vloženih dopolnilih k predlogu novega kazenskega zakonika. O 23 vloženih dopolnilih – večino, pretežno redakcijskih, so jih vložile koalicijske SDS, NSi in SLS, nekaj pa poslanci Lipe – bo državni zbor odločil v okviru večernih glasovanj. Nekaj dopolnil je redakcijske narave in so pripravljena na podlagi mnenja zakonodajno-pravne službe, med bolj vsebinskimi dopolnili je predlagana razširitev možnosti izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist, in sicer tako, da bi se kazen zapora do dveh let lahko izvršila tudi s splošno koristnim delom. Poslanska skupina Lipa je pri tej določbi predlagala, da bi ministrstvo za pravosodje pripravilo podzakonski akt, kjer bodo podrobneje opredeljene tiste funkcije oziroma izvajalci, ki lahko sodelujejo v okviru dela v splošno korist. Zaenkrat je namreč vsebina člena popolnoma nedodelana in pušča proste roke, je prepričana Barbara Žgajner Tavš.

Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Robert Marolt jo je podučil, da način izvrševanja kazenskih sankcij ne sodi v kazenski zakonik, pač pa imamo za to poseben zakon o izvrševanju kazenskih sankcij. Zato bodo na ministrstvu proučili, če bi to možnost lahko vključili v novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki je že v parlamentarni proceduri. Takšnemu stališču so pritrdili tudi koalicijski poslanci, ki so napovedali, da dopolnila ne bodo podprli. V Lipi so predlagali tudi dve dopolnili, s katerima bi zvišali kazni za kazniva dejanja s področja spolne nedotakljivosti. Glede na razpravo in predlog poslancev Lipe na matičnem odboru za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje so svoje dopolnilo vložili tudi koalicijski poslanci, ki predlagajo dvig najnižje možne izrečene kazni za kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, in sicer z enega na tri leta.

Poslanci SD, Zares in LDS so sejo zapustili, ''ker ne želijo prevzeti soodgovornosti za neprimeren postopek in vsebino zakonika''. Še pred začetkom druge obravnave predlaganega zakonika je poslanka SD Darja Lavtižar Bebler znova predlagala preložitev točke. Poslance je pozvala, naj upoštevajo opozorila predsednika republike Danila Türka, drugih pravnih strokovnjakov in varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek Travnik, ki menijo, da se kazenskega zakonika ne da sprejemati na ta način. Zakona s tako pomembno vsebino se namreč po mnenju Lavtižar Beblerjeve ne sme sprejemati "tako rokohitrsko".

Predsedujoči seji, podpredsednik državnega zbora Vasja Klavora, je pojasnil, da predloga ne more dati na glasovanje, saj so o umiku točke glasovali že v ponedeljek ob določanju dnevnega reda. Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč je nato napovedal, da njihovi poslanci na seji ne bodo sodelovali. Takšen način sprejemanja kazenskega zakonika po njegovem mnenju ni primeren pravni državi in demokratičnemu postopku. "Računali smo na razum, na žalost smo trkali na prazna in zaprta vrta, razuma na tej točki ni," pravi Potrč.

Socialnim demokratom so se pridružili tudi v Zares. Kot je pojasnila Majda Širca, nasprotujejo načinu prenove pravosodja, saj prihaja do globokih posegov v pravni red. Način sprejemanja kazenskega zakonika je po njenem mnenju nespodoben, z njegovo vsebino pa se v velikem delu ne strinja stroka, "strinjajo se le tisti, ki so ga pisali". V Zares ne želijo biti priča sprejemanju zakona, ''zaradi katerega bo prišlo do težav in še večjih sodnih zaostankov'', je razloge za obstrukcijo še pojasnila Majda Širca. Med razpravo o dopolnilih pa je obstrukcijo v imenu poslanske skupine LDS napovedal tudi Aleš Gulič. Morebitno obstrukcijo so napovedali tudi v Lipi, in sicer v primeru, če poslanska večina ne bo podprla dopolnil, ki so jih vložili njihovi poslanci. Sašo Peče ob tem ugotavlja, da se pri vladajoči koaliciji "vsak dan znova kaže nepripravljenost na pogovor".

Državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Marolt medtem zatrjuje, da se ministrstvo priprave zakonika ni lotilo lahkomiselno, ''saj predlog temelji na ugotovitvah 12-letnih razprav''. Poleg tega je bil v medresorskem usklajevanju in javni razpravi veliko dlje kot običajni zakoni, je še poudaril. Predlog po eni strani za najhujša kazniva dejanja omogoča izrek dosmrtnega zapora, po drugi strani pa sledi ideji o možni rehabilitaciji storilca in uvaja možnost prilagajanja sankcij storilcem, je še pojasnil državni sekretar.