Vloge morajo v skladu z zakonom o vodah iz leta 2002 oddati vsi, ki odvzemajo vodo v namene, ki presegajo splošno rabo. Splošna raba vode pomeni kopanje, potapljanje, drsanje ali druge dejavnosti, ki ne zahtevajo uporabe posebnih naprav. Vlogo morajo tako oddati tudi tisti, ki vodo uporabljajo za zalivanje in si pri tem pomagajo npr. z vodno črpalko.
Tisti, ki ne bodo oddali vloge, bodo v prekršku in bodo kot fizične osebe lahko kaznovani s 30 tisoč do 150 tisoč tolarjev kazni, za pravne osebe pa je zagrožena kazen od enega do deset milijonov tolarjev. Kot je pojasnil svetovalec na Agenciji RS za okolje Stojan Kranjc, se bodo kasneje oddane vloge še vedno obravnavale, vendar bodo njihovi vlagatelji v prekršku. Inšpektor lahko v posameznem primeru tudi odloči, da mora oseba brez vodnega dovoljenja to le pridobiti in kazni ne izreče, najstrožja zagrožena kazen pa je prepoved uporabe vodnega vira in njegovo zaprtje.
Za pridobitev vodnega dovoljenja niso predvideni kakšni posebno strogi pogoji, po preteku roka pa dovoljenje ne bo podeljeno tistim, ki imajo možnost priključitve na javni vodovodni sistem. Dodeljeno pa bo tistim, ki so že priključeni na javno omrežje in poleg tega že izrabljajo vodo za lastno oskrbo izven javnega vodovodnega sistema. Vodno dovoljenje bo sicer podeljeno za časovno obdobje daljše od desetih let.
Pridobitev vodnega dovoljenja zahteva zakon o vodah, in sicer se mora postopek za njegovo pridobitev začeti najkasneje dve leti po uveljavitvi zakona, to je do 10. avgusta. Izdaja dovoljenj je potrebna zaradi uskladitve področja z ureditvijo v ostalih članicah EU. Natančnega podatka o tem, koliko vlog za podelitev vodnega dovoljenja je že bilo oddanih, ni, jih pa agencija pričakuje nekaj 10 tisoč. Vloge je sicer mogoče oddati na Agenciji RS za okolje v Ljubljani in pisarnah agencije v Murski Soboti, Mariboru, Celju, Novem mestu, Ljubljani, Kranju, Novi Gorici in Kopru.
