Rok za oddajo ocen škode po poplavah 5. december

Na Upravi RS za zaščito in reševanje do 5. decembra zbirajo vloge oz. obrazce o ocenah škode oškodovancev, ki so jih prizadele poplave v začetku novembra. Tako zbiranje vlog po občinah teče, vmesnih podatkov pa na upravi nimajo. Znano pa je, da je škode za več deset milijonov evrov, pri čemer država računa tudi na solidarnostno pomoč EU.

Uničujoče poplave so od 4. do 6. novembra prizadele predvsem Štajersko, Koroško, Gorenjsko, Posavje in Posočje. Uprava RS za zaščito in reševanje je zato za več kot sto slovenskih občin izdala sklep o ocenjevanju škode na stavbah in infrastrukturi ter oškodovance pozvala, da do 5. decembra oddajo vloge oz. pripravljene obrazce.

Glede na sklep Uprave RS za zaščito in reševanje bodo nato 12. decembra potekali kontrolni pregledi regijskih komisij za ocenjevanje škode, nato pa bo uprava pripravila oceno celotne škode, ki jo bo državna komisija za ocenjevanje škode obravnavala predvidoma v drugi polovici decembra. Potrjeno gradivo zatem ministrstvo za obrambo pošlje na vlado, so pojasnili na upravi.

Poseben vladni sanacijski program

Vlada je že napovedala, da bo pripravila poseben vladni sanacijski program za odpravo posledic poplav, medtem pa je zagotovila tudi že prva sredstva iz državnega proračuna. Med drugim je za najnujnejše ukrepe že 8. novembra namenila okoli deset milijonov evrov, štiri dni pozneje je iz tekoče proračunske rezerve zagotovila še 1,5 milijona evrov, pri čemer je bila pomoč namenjena za oskrbo z najnujnejšimi sredstvi preko Rdečega križa Slovenije in Karitasa v sodelovanju z občinami.

V poplavah prizadeta podjetja imajo možnost del sredstev za povrnitev škode dobiti prek poziva Slovenskega podjetniškega sklada. Podjetja bodo lahko dobila povrnjene do 20 odstotkov škode oz. največ 200.000 evrov, skupno pa jim je na voljo 4,4 milijona evrov. Vloge na skladu pričakujejo do 26. novembra.

Za pomoč bo Slovenija zaprosila tudi EU

Poplave so po prvih ocenah povzročile za več kot 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) škode, kar je pogoj za prošnjo države za solidarnostno pomoč EU. Slovenija je sicer v preteklosti ob naravnih katastrofah že zaprosila za sredstva iz Solidarnostnega sklada EU, in sicer leta 2007 in 2010.

Kot so pojasnili na gospodarskem ministrstvu, lahko država članica EU zaprosi za pomoč v primeru večje naravne nesreče, ki je opredeljena kot kakršna koli nesreča, ki vsaj v eni zadevni državi povzroči škodo, ocenjeno na več kot tri milijarde evrov v cenah iz leta 2002 ali več kakor 0,6 odstotka njenega BDP.
V primeru pozitivne rešitve vloge prizadeta država prosilka dobi odobreno pomoč, ki je izračunana kot 2,5 odstotka za škodo v okviru limita, to je 0,6 odstotka BDP, in šest odstotkov za škodo nad limitom.

Za financiranje izrednih ukrepov po močnem deževju septembra 2007 je Slovenija iz solidarnostnega sklada EU prejela 8,3 milijona evrov. Za financiranje izrednih ukrepov po močnem deževju v septembru 2010 pa je Slovenija iz sklada dobila 7,5 milijona evrov pomoči.