Rojstvo knjižnega jezika

Danes obeležujemo dan reformacije, ki je v Sloveniji državni praznik od leta 1992. Reformacija je Slovencem prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik, poleg tega pa tudi prvo omembo pojma Slovenec.

Na državni proslavi na predvečer dneva reformacija je slavnostni govornik minister za šolstvo in šport Milan Zver poudaril, da je Slovenija 31. oktober razglasila za državni praznik zaradi pomena, ki ga "pripisujemo protestantskemu gibanju za razvoj slovenske književnosti".

Na dan reformacije se sicer spominjamo 31. oktobra leta 1517, ko je nemški profesor za biblijsko teologijo Martin Luter (1483-1546) na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi Cerkve in tako pokazal na krizo v Cerkvi in tako začel reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve Cerkve in do nastanka novih cerkva.

Močan odmev so imeli Lutrovi nauki tudi v slovenskih deželah. Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je postal Primož Trubar (1508-1586), ki je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali protestantski pisci.

Leta 1550 je napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo nasploh, ki ji je dodal še Abecednik. V njej se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora. Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma pa je po mnenju številnih strokovnjakov prevod biblije, ki ga je dal leta 1584 v Wittenbergu natisniti Jurij Dalmatin.

Kot je poudaril profesor sociologije religije na ljubljanski Filozofski fakulteti Marko Kerševan, ima reformacija v Sloveniji več razsežnosti, tako poleg verske tudi nacionalno in evropsko. Praznovanje dneva reformacije kot državno obeleženega praznika je posebnost Slovenije tudi v primerjavi s pretežno protestantskimi deželami, saj je med drugim "praznik, ki ohranja kulturni spomin na začetke slovenske samozavesti", je dejal.